Vojna in dež

Sklepni del Čolićeve (Velibor, ne Zdravko) avtobiografije o izgnanstvu – prva dva sta v slovenščini na voljo pod naslovom Priročnik za izgnance in Knjiga odhodov; je pretresljivo branje, ki se začne v Bruslju in nas na neki točke vrže v preteklost, v leto 1992 in bridko, tokrat bolj hrvaško-bosansko kot srbsko-bosansko vojno.  Začetek, ki seNadaljuj z branjem “Vojna in dež”

Priče sa satnim mehanizmom

Imenitnega bosansko-hercegovskega pisatelja Faruka Šehića sem po Knjigi o Uni tokrat bral v pričujoči zbirki kratkih zgodb, ki nosi oznako »predapokaliptični sevdah«.  Eden tistih mojih nenavadnih spominov na otroštvo so ure. Tiste stare, tiktakajoče ure, budilke, s kopico koleščkov in zobnikov ter vedno tudi kakšno vzmetjo v notranjosti. Starša bosta najbrž pritrdila, ampak res ne vem,Nadaljuj z branjem “Priče sa satnim mehanizmom”

Crna duša

Letošnja dopustniška bera tako kupljenih kot prebranih knjig je nekoliko manjša kot lani – zaenkrat štiri kupljene in dve prebrani. A nekaj je jasno – področje bivše Jugoslavije ima res odlične pisce in če so ti v BiH še vedno zaznamovani z vojno oz. posledicami le te, se npr. v Srbiji bolj spopadajo z dolgoNadaljuj z branjem “Crna duša”

Milenij v Beogradu

Vladimir Pištalo je eden ključnih srbskih avtorjev, ki se z romanom Milenij v Beogradu na poetičen način poklanja tako mladosti, odraščanju, prijateljstvu kot seveda Beogradu. Glavni junak knjige ni dolgo nemenovani pripovedovalec, ampak mesto na stičišču Save in Donave, mnogih kultur in razmišljanj. Belo mesto, Beograd.  Pištalo osupne in preseneti že v čudovitem prologu, kjer nastanekNadaljuj z branjem “Milenij v Beogradu”

Schindlerjev lift

Odkar sem opazil to knjigo, razmišljam, kje v Prijedoru, kjer sem nekajkrat bil, stoji ta zloglasna 13-nadstropna stolpnica, tako imenovana »navpična vas«, da ne rečem še eden mnogih malih simbolov dokončnega propada bivše skupne države. Sam naslov knjige Darka Cvijetića vas utegne morda malo zavesti, saj spominja na slavni Schindlerjev seznam, na katerem je več kotNadaljuj z branjem “Schindlerjev lift”

Pohorska transverzala

Pa je vendarle prišel na vrsto, sicer šele z osmo knjigo (če štejem prav), pa vseeno – Avgust Demšar in njegov junak Martin Vrenko. Torej, sta prišla na vrsto. Pohorska transverzala je menda posebna, ker v njej nastopa tudi drug Demšarjev stalni in sicer samostojni detektivski lik – inšpektorja Miloš. Potem je jasno, da greNadaljuj z branjem “Pohorska transverzala”

Mir in vojna

Nova knjiga Boštjana Videmška, svojevrsten dokument časa, nosi podnaslov Izvori ključnih kriz našega časa (na naslovnici je zapisano Izvori, v notranjosti pa Ozadja?), avtor pa se je v njej skozi prvoosebno izkušnjo dojemanja številnih svetovnih kriz posvetil noremu, kaj noremu – podivjanemu!, svetu okrog nas. Boštjan Videmšek je posebne vrste človek – njegova energija jeNadaljuj z branjem “Mir in vojna”

Otok pogrešanih dreves

Obstajajo avtorji, pri katerih veš, da ne moreš zgrešiti in med novejšimi avtorji je med njimi vsekakor Turkinja Elif Shafak, mojstrica pripovedovanja in tkanja čarobnih zgodbenih niti. Otok pogrešanih dreves je bil kar nekaj časa na moji polici in morda je naključje (morda pa ne), da sem knjigo v roke vzel potem, ko sem zaključilNadaljuj z branjem “Otok pogrešanih dreves”

Nikamor, od nikoder

Bekim Sejranović (žal pokojni) je zame nekaj popolnoma novega, na njegovo knjigo pa me je v času knjižnega sejma opozoril Žiga Valetič in ker rad berem avtorje s tega področja (zdaj že znano dejstvo), se nisem pustil prosit. Knjiga z nenavadnim in rahlo enigmatičnim naslovom je branje, ki ga ne boste kar tako spustili izNadaljuj z branjem “Nikamor, od nikoder”

Tole ni zate

Obožujem avtorje, ki prihajajo s področja bivše Jugoslavije – njihovo pisanje ima nek poseben čar, kljub mojim letom me na tisto obdobje bivše skupne države vežejo številni lepi spomini, pa tudi sicer sem v zadnjem obdobju stal kar nekaj čudovitih vezi z ljudmi iz tega področja. Aleksander Hemon je eden tistih piscev, ki ga bralciNadaljuj z branjem “Tole ni zate”