Tretji roman – po dveh zbirkah kratkih zgodb in nekaj knjigah z izbrano poezijo; Zorana Predina bo na nek način presenečenje, obenem pa je obdržal svoj značilni pripovedni slog. Mislim, da sem sestavka o Predinovih prvih dveh romanih – Mongolske pege in Brezmadežna; začel v stilu, da je Zoran Predin odličen pripovedovalec zgodb, kar jeNadaljuj z branjem “Cirkus Astralis”
Tag Archives: poezija
Dolga pot do miru
Dvojno branje z enotnim naslovom in tudi sporočilom – pot do miru je dolga, celo neskončno dolga. Knjiga dveh avtorjev – vsestranske italijanske ustvarjalke Abhe Valentine Lo Surdo in slovenskega zapisovalca bridke resnice sedanjosti – Boštjana Videmška. Knjiga Dolga pot do miru je razdeljena na dva dela – tistega, ki ga je napisala Lo SurdoNadaljuj z branjem “Dolga pot do miru”
77: Osrečenost v času Luke Dončića
To je zagotovo najbolj posebna in drugačna knjiga, ki jo je navdihnil naš košarkarski as, Luka Dončić. Knjiga Primoža Reparja, zapisana v slovenščini in angleščini, ni še ena biografija o Luki, niti ni knjiga o Luki, ampak predvsem o njegovem pomenu, bistvu in tudi sreči, ki jo moramo čutiti, ker živimo v njegovem času. SeNadaljuj z branjem “77: Osrečenost v času Luke Dončića”
Zaje*ali smo
Mladinski roman, ki pripoveduje o avstralskih staroselcih, težavah in predsodkih, s katerimi se srečujejo. V središču zgodbe je najstnik Jamie, ki s prijatelji zaje*be in pristane v avstralskem zapornem sistemu. In bistvo zgodbe ni le to, kaj se dogaja znotraj, ampak kaj ga čaka, ko enkrat pride ven. Roman Garyja Lonesborougha me je v marsičem spomnil na AbsolutnoNadaljuj z branjem “Zaje*ali smo”
Dnevnik čuvaja
Esad Babačić ima v mojih očeh tisto redko lastnost – ko nekaj ustvari, kupim. Ne razmišljam. Morda sem do njegovih del zato toliko bolj kritičen, saj ga kot ustvarjalca neizmerno spoštujem in tudi občudujem. Dnevnik čuvaja je nadaljevanje Balkoncev, ki me niso povsem prepričali, pričakovanja so bila morda zato še višja … Po, kaj paNadaljuj z branjem “Dnevnik čuvaja”
Leonard Cohen in njegova velika ljubezen
Leonard Cohen je eden tistih umetnikov (saj je bil več kot »le« glasbenik), o katerih bi lahko razpravljali in razglabljali iz več različnih zornih kotov. Ampak – ljubezen je bila ena in edina, večja od sveta in večja od vsega – ljubezen do Marianne Ihlen. Naj tokrat začnem nekje drugje, ker sem tudi jaz samoNadaljuj z branjem “Leonard Cohen in njegova velika ljubezen”
Stare pesmi pišem
Poezije se kar malo izogibam – izredno rad jo berem, tudi sam sem začel pisati prav s pisanjem naivnih, mladostniških pesmi, a se pri poeziji vedno srečam s težavo pravilne interpretacije. Sem razumel, kar je želel povedati avtor/avtorica? Po drugi strani pa – mar ni namen poezije (ali kateregakoli drugega pisanja) prav to, da začnemoNadaljuj z branjem “Stare pesmi pišem”
Balkonci
Balkonci Esada Babačića so knjiga, s pomočjo katere sem se izvil iz bralske krize, v katero sem zapadel konec lanskega leta. Roman, v katerega sem nestrpno zagrizel, se vmes malo lovil in nato do konca užival. Na tej točki o Esadu Babačiću ne mislim veliko pisati, pa čeprav bi morda moral. Njegova razmišljanja, eseje, pogledNadaljuj z branjem “Balkonci”
H2SO4 – Zbirka slovenske uporniške poezije
Kemije nisem nikoli maral, a še vedno vem, da je H2SO4 kemijsko ime za žvepleno (ali sodobno žveplovo) kislino. Toliko bolj sem že v osnovnošolskih klopeh oboževal poezijo, da o uporništvu niti ne govorim. No, knjiga, pod katero ta podpisana Igor Saksida in Masayah, združuje vse troje – poezijo, uporništvo in kemijo. Igorja Sakside najbržNadaljuj z branjem “H2SO4 – Zbirka slovenske uporniške poezije”
maticpise.com 