potopis

Kot kenguru v materini vreči

Zbirka nenavadnih športnih zapisov in prigod izpod peresa Marjana Žiberne zahteva nekaj potrpljenja, prilagoditev na zelo specifičen slog pripovedanja in nenazadnje odprtega duha. Prav tako kot ga j eimel avtor za različne adrenalinske preizkuse. Že uvodoma in zelo iskreno bom zapisal, da so me prvi zapisi v knjigi kar malo dolgočasili in spraševal sem se,Nadaljuj z branjem “Kot kenguru v materini vreči”

Transverzala

Potopisni roman Jakoba J. Kende je kar nekaj časa čakal na branje in kot za vse druge knjige, lahko rečem, da je tudi za to moral priti pravi čas. Najboljši čas je zagotovo po tem, ko sem se sam spopadel z delčkom Transverzale, odstopil in s strani avtorja knjige prejel posmehljiv emoji. Konec junija semNadaljuj z branjem “Transverzala”

Kje je Jan?

Potopise sem od nekdaj rad bral in si (mogoče) tudi zato vedno želel tudi sam potovati po svetu. Do sedaj še nisem zbral potrebnega poguma, sem pa z zanimanjem v roke vzel knjigo Jana Konečnika, ki se je za dopolnjenih trideset let odločil eno leto potovati po svetu – Latinski Ameriki, Aziji in Afriki. NimamNadaljuj z branjem “Kje je Jan?”

Brez strahu

Brez strahu s podnaslovom 1840 kilometrov teka čez Iran Švedinje Kristine Palten bi bil zlahka označen kot potopisni roman, a to ni. Oziroma je veliko več kot to. Zgodba, ki je prežeta s strahom in predsodki, ki se iz strani v stran razblinjajo, a pogosto pojavljajo – včasih kot odmev, drugič kot grožnja in tudiNadaljuj z branjem “Brez strahu”