Steve Jobs

Ko je izšla biografija o Stevu Jobsu, sem imel v lasti zgolj nekaj let star iPod (ki še vedno dela), sedaj imam v žepu vedno zanesljiv iPhone, s katerimi so opremljeni tudi drugi člani družine, priznam pa, da se že dlje časa spogledujem tudi z iPadom. Dolgo sem potreboval, da sem prišel do ugotovitve, da so res najbolj zanesljivi, še vedno pa ne razumem obsesije, ki toliko mojih znancev žene, da gredo manično kupit vsak nov jabolčni izdelek. Košček vsega tega sem vseeno zaznal v biografiji največjega računalniškega vizionarja – Steve Jobs, ki jo je napisal Walter Isaacson.

Biografijo, ki je že pred izidom podirala rekorde po številu naročil, smo v slovenskem prevodu dobili relativno hitro, za kar so bili zaslužni kar trije prevajalci, ki so se v času izida izvirnika lotili dela. Žal se v samem branju in dinamiki čuti različen pristop prevajalcev, saj se v določenih delih ritem pripovedovanja povsem izgubi, tista slaba plat biografije kot take, pa je tudi mestoma zelo suhoparno pisanje in nizanje podatkov. Z naslovnice zre prodorni, na straneh pogosto omenjani hipnotični in strašljiv Jobsov pogled, knjiga pa se na skoraj 600 straneh natančno spopade z življenjem in delom Stevea Jobsa, od otroštva in vse do smrti, ki – zanimivo; ni jasno omenjena. Brez teorij zarote, a kot bi Isaacson želel povedati, da bo Jobs živel večno.

Ne želim secirati ali analizirati – to rade volje prepustim bralcem, ki jih tudi pri nas zagotovo ne manjka. Jobs je bil “zaznamovan” že ob rojstvu, ko sta ga njegova biološka starša oddala v posvojitev, kar je nanj pozneje močno vplivalo, saj z izjemo svojih produktov in svojega fanatičnega pristopa ni bil sposoben splesti pristne vezi s komerkoli. Ne prijateljske, ne intimne in kasneje niti ne družinske. Celo ponovil je napako in svojo prvo hči Liso Brennan in njeno mati Chrisann zapustil brez slabe volje, med redkimi razmerji pa je bil dlje časa v vezi recimo z Joan Baez in pullitzerjevo nagrajenko Jennifer Egan. Njegov intenziven način dela je prej ali slej ohromil tudi njegove vezi z najtesnejšimi sodelavci, kot je bil v prvi vrsti Stephen Wozniak.

Vsekakor je Jobs tisti, ki je obsedeno skrbel za popoln videz in delovanje vsega, kar je Apple ponudil, pri čemer ga je močno navdihovala skupina Bauhaus, on je poskrbel, da so Applovi izdelki tako zelo zaprti in takorekoč nezdružljivi z drugo strojno ali programsko opremo. Vse to ima za posledico tudi tisto, kar običajne ljudi odvrne od Appla – visoka cena. Ne le visoka, ampak na trenutke kar astronomska cena, ki bi še bila opravičljiva, če ne bi Apple v isti sapi zatrjeval, kako večni in napredni so njihovi izdelki ter hkrati vsako leto ponujal nove, izboljšane in naprednejše izdelke, ki jih preprosto moraš imeti.

Njegov odnos do ljudi, tudi pomembnih poslovnih partnerjev, njegov odnos do podjetja, ki ga je postavil na noge in pravzaprav vsega, kar je bilo v nasprotju z njegovim razmišljanjem in prepričanjem, je bilo katastrofalno. Steve Jobs je bil grozen človek. Samodržec, ki je po eni strani živel zelo asketsko (kar je bila sicer bolj posledica večnega nezadovoljstva ali iskanja popolnosti) in mu ni bil mar za materialno, a se je po drugi strani ves čas boril za delnice in nadstandardne ugodnosti, ki si jih je – roko na srce, zaslužil, a vseeno … njegova trma in prepričanje v sadno-veganske očiščevalne diete sta vsaj deloma botrovala tudi k pojavu raka in z vsakim letom bolj neuspešnim bojem, ki je privedlo do – zagotovo; prezgodnjega konca sicer izredno polnega življenja. Zdaj, vsa leta po njegovi smrti in toliko (ne)uspešnih produktov in inovacij kasneje, se upravičeno sprašujemo, ali je s Steveom Jobsom odšla tudi pregovorna Applova popolnost in nedotakljivost.

Nobenega dvoma ni, da je bil Jobs – podobno kot njegov veliki rival, kolega in vrstnik Bill Gates, eden največjih revolucionarjev sodobne, tehnološke dobe. Vsak na svojem področju sta orala ledino, nizala uspehe in poraze, nam odkrivala nove svetove in predvsem – skrbela, da so do nas prihajali vedno novi vznemirljivi izdelki. Jobs je bil tukaj zagotovo v prednosti, a mu brez manične podpore njegove ekipe to ne bi uspelo. On je bil pravzaprav tisti, ki je “zgolj” videl nekaj več in videl način, kako bo ta “več” na ustrezen način predstavil, da bo videti še večji, še boljši in takorekoč popoln. Osebni računalniki in prenosni računalniki, revolucionarne designerske poteze, glasbena revolucija z iPodom in iTunes ter znotraj tega sodelovanje U2, Boba Dylana in The Beatles, drugačna, osebna in predana prodaja v natančno in filigransko izoblikovanih iStoreih, pa mobilna telefonija z iPhonom in seveda svet tabličnih računalnikov z iPadom ter računalništo v oblaku prek iClouda. In seveda ne smemo pozabiti, da je Jobs med prvim in drugim Applovim življenjem skozi Pixar oživil tudi omrtvičeni svet risanih filmov – Svet igrač, Reševanje malega Nema, Neverjetni in mnoge druge risane mojstrovine so bile prav to zaradi Jobsovega vpliva.   

Vse zgoraj našteto, svetle in temne strani, so opisane v knjigi in to je tista resnična vrednost biografije, ki nam pokaže vzpone in padce računalniške industrije in zabavne industrije na splošno. Isaacson je z Jobsom opravil ogromno intervjujev, pogovarjal pa se je tudi s sodelavci in Jobsu bližnjimi ter odtujenimi, ki so brez dlake na jeziku spregovorili o njem. Steve Jobs je bil eden tistih, ki jih hkrati ljubiš in sovražiš, saj je neverjetno, kako te spravi na rob norosti, a obenem veš, da te prav bližina te norosti pripravi do tega, da ustvariš nekaj tako popolno oblikovanega in delujočega kot so Applovi izdelki.   

Še vedno ne razumem mnogih, ki trumoma hitijo po vsak nov Applov izdelek, čeprav so že lastniki vsaj enega neverjetno popolnega. Morda se bo zdelo trapasto, a vse skupaj je podobno testom vložkov, plenic in čistil – nova in najnovejša je dokazano mnogo boljša od tiste ne več tako nove (nikakor pa stare), ki so jo pred nekaj meseci oglaševali kot oh in sploh najboljšo. Težave z Appli so in njihova zaprtost povzroči kompleksne (beri: dražje) rešitve. Ima “popolnost” upravičeno tako visoko ceno? iThinkNo (jaz mislim ne).

Učila International, 2013