Vesoljčki

Igriva naslovnica kar takoj pove, da Vesoljčki niso kakšna ZF mojstrovina, ampak knjiga za otroke. Napisal jo je Andrej Predin, zanimive ilustracije pa ustvaril Rok Predin. In ja, sinova tistega ta tretjega Predina, kar pa niti nima veze.

Brata Predin sta, če se ne motim, tokrat prvič sodelovala. Andrej je že kar uveljavljen ustvarjalec predvsem pravljic, zagotovo poznate vsaj njegovo zanimivo in razigrano serijo Mica pri babici, zadnje leto pa je nekoliko bolj aktiven tudi kot glasbenik in sicer v zasedbi Andropavza. Roka po drugi strani najbolj poznamo predvsem po animiranem videu The Doom & Gloom, ki ga je ustvaril za same The Rolling Stones, pa tudi sicer je v tujini poskrbel za kar nekaj vznemirjenja in pozornosti s svojim nenavadnim in samosvojim načinom ilustriranja in animiranja, ki je daleč od kričeče svetlečih Pixarjevih stvaritev. Moramo tretjega Predina, torej Zorana omenjati? V bistvu ne. Dejstvo je, da sta oba sinova stopila iz njegove sence, da nikoli nista kazala posebnih teženj, da bi stopila v njegove (velike) čevlje in bi jima glede na kvaliteto uspelo tudi tako.   

Vesoljčki torej. Očka Blaš, mama Blažka. Sinko Blač in robotek Blip. Živijo pa na planetu Blabla. Privoščijo si idiličen teden počitnic v zvezdnem kopališču, kjer se očka masira pri hobotnicah, mamica uživa v svetlobni savni, sinko igra žogomet, robotek pa se namaka v vroči oljni kopeli. Najraje pa se skupaj kopajo v breztežnostnem bazenu. Na poti domov pa se njihova vesoljska ladja pokvari – starša sta seveda zaskrbljena in se trudita odpravita težavo ter čim manj obremenjevati sinka. Ta sluti, da nekaj ni v redu, sploh ker ga sicer ljubeča starša ves čas naganjata stran, saj ju moti. In niti robotek Blip mu ni v posebno tolažbo, razvedrilo ali dobro družbo. Kot da ga sploh ni … ampak saj veste, da ponavadi so prav otroci s svojo neposrednostjo in svojim enostavnim dojemanjem sveta ključ do rešitve.

Na nek način tipične družinske počitnice, na katerih se prevozno sredstvo pokvari na poti tja ali nazaj domov. Oče in mama si razbijata glavo, otroci so vedno bolj nemirni in ne vejo, kaj bi. Seveda bi pomagali, a kako? Nekako se mi zdi, da bi znala ta vesoljska družina dobiti še kakšno nadaljevanje – izgubljena denarnica, neobstoječa rezervacija, slabo vreme, vesoljček druge barve, ki ga nihče ne mara in še kaj. Kar pomislite, koliko vsega se nam je dogajalo na dopustu. Seveda je treba nekaj več pozornosti posvetiti ilustracijam. Prvo, na kar sem pomislil sam, ko sem zagledal ilustracijo njihovega vesoljskega plovila, je bila slavna rumena podmornica liverpoolske četverke. Hipijevsko-psihadelično-futuristično-vesoljska. Seveda. Retro. Živahne barve, ki utegnejo koga spomniti tudi na risanke, ki smo jih gledali v osemdesetih in ki so nastajale v studiih širom bivše Jugoslavije ter v drugih vzhodnih in slovanskih državah. Prikupne in igrive, preproste in domiselne in zagotovo jih bodo tudi otroci hitro vzeli za svoje.

Založba Mladinska knjiga, 2020