Spomin Babilona

Ofelija je (končno) nazaj! 3. del tetralogije Zrcalka Spomin Babilona je po vseh mogočih zapletih vendarle med nami. Tisti, ki vas je navdušil prvi del Zimska zaročenca in vas je nadaljevanje Izginotja na Mesečini prikoval na vaš najljubši kotiček za branje … veselite se! No, nikar prezgodaj, saj se zgodba samo še bolj zapleta in kot veste, bomo morali na končni razplet v knjigi Vihar odmevov počakati do prve polovice prihodnjega leta.

Spomina na dogajanje v prvih dveh knjigah ne bomo preveč obujali, saj si tako recenzijo prvega kot drugega dela lahko preberete na mojem blogu. Slepila Pola in Mesečine so terjala svoj davek – Thorn izgine, Berenilde s hčerko Zmagoslavo ostane, Ofelijo pa pošljejo nazaj na domačo Animo, kjer se zdi še bolj izgubljena kot je bila kadarkoli. Nekaj manjka oziroma natančneje – nekdo. Ta nekdo je seveda Thorn, ki je vsemu navkljub pošteno razgrel njeno srce. Takoj na začetku je Ofelija postavljena pred odločitev, ki je povezana tudi s spomini, ki jih je pridobila z branjem Farukove Knjige. Na kateri obok oditi? Kakšna je vloga Boga in kakšna Drugega? Kar dvajset obokov in ravno toliko duhov oziroma duš se ponuja Ofeliji, ki se v naglici spominskega uvida odloči za Babilon, obok dvojčkov, duha Poluksa in duše Helene, gospodarjev čutov. (No, pravzaprav je tam nekje še enaindvajseti obok, Podmilonebje, obok duha Janusa, gospodarja prostora in hkrati rojstni obok Matere Hildegarde, za katerega pa nihče ne ve, kje je. Še.)

Že po prvih straneh se tako poslovimo od starih znancev – Arhibalda, ki bo sicer vztrajno mešal štrene, tete Rozalije, ki bo ostala ob Berenilde in njeni (ter Farukovi) hčerki Zmagoslavi ter Galle in Lisjaka, ki pomagajo Ofeliji prek rože vetrov priti na Babilon. Ofeliji je sedaj že jasno, da tako kot Pol ni bil Anima, bo Babilon spet nekaj čisto posebnega in res je tako – nov obok, nova pravila, nove duše in duhovi, novi zapleti. Tisto, kar njo najbolj skrbi, je seveda, ali bo na Babilonu našla Thorna?

Ofelija postane Evlalija, spozna mnogotere avtomate in robote, pa hkrati bogastvo flore in favne na Babilonu, skoraj na vsakem koraku izpisano besedo LUX, vratolomna stopnišča, ki so se pogosto upirala gravitaciji in pravzaprav vsem fizikalnim zakonom, najti pa mora Pomnik, saj sluti, da bo tam našla številne odgovore. No, a še prej bo morala odgovoriti na mnoga vprašanja. Nabor že kar neverjetnih stranskih likov se razširi, knjiga pa se tudi tokrat mestoma bere kot najbolj napeta kriminalka. Nenavadna kombinacija dvojčkov Poluksa in Helene, ki bi si bila težko bolj različna, pa nenavadni Ambrož in njegov odtujeni oče Lazarus, nenavadna »študentska« združba Dobra družina z virtuozi vajenci in pripravniki, pa nezaupljivo zaupniška Elizabeta, stroga in nepopustljiva lady Septima, Mediana, miss Molči, profesor Wolf, Oktavijan, nerodni Blaž, cenzorji, upornik Neustrašni in skoraj brezvestni, potem so tu številni skoraj neopazni liki, ki pa iz poglavja v poglavje pridobivajo na moči, pomembnosti in teži, skrbno izbrane in ukrojene uniforme, dodatki (srebrna krilca in našitki), pravila in naloge, kazni (samica) in nagrade (prosti izhodi).

Christelle Dabos tudi tokrat ne skopari in še tretjič ustvari res izjemen fantazijski svet, ki je tako zelo samostojne in obenem odvisen od vsega drugega. Prav tako kot posamezni oboki, ki jih neka nezdružljiva sila drži na neki varni razdalji, a se proti koncu začnejo rušiti. No, še predtem bo Ofelija spoznala resnično identiteto skrivnostnega sira Henryja, zakaj so tako zelo pomembne knjige E. B.-ja, še posebej Doba čudežev in kdo sta v resnici Rodoslovca. Ugotovila in spoznala bo tudi, zakaj si je med vsemi izbrala prav ime Evlalija, nemočno bo iskala zrcala, celo svoj šal in seveda odgovore na nova in nova vprašanja. Izrekla bo usodne besede in niti sanjalo se ji ne bo, kaj se na Polu dogaja z Berenilde in Zmagoslavo, za katero se zdi, da utegne imeti v zadnjem delu zelo pomembno in vidno vlogo.

Zaključek tretje knjige nakaže na napet finale. Ofelija dobi namig, naj sledi odmevom, ki skrivajo več. Še vedno nima pojma, kdo je Bog ali kdo je Drugi. Jasno pa je, da se deli obokov začenjajo krušit, sesuvat in padat v prazno, v pozabo. Kdo je kriv za to? Kako globoko v spomin bo morala še Ofelija in kaj vse razkriti s svojimi braljskimi veščinami? In še bolj pomembno – bo nerodni Animčanki uspelo ustaviti propad sveta?

Založba Sanje, 2020