Raziskovalci

Raziskovalci

Izjemne zgodbe o največjih pustolovcih sveta je ena tistih knjig, ki bo zagotovo potešila otroško radovednost in obenem marsikateremu staršu pomagali pri odgovoru na kakšno vprašanje. Knjigo je napisala Nellie Huang, sicer pustolovska potopisna blogerka, ki je obiskala že 133 držav, zanimivo, slikovito in v pustolovskem duhu pa ilustrirala Jessamy Hawke, piko na i pa postavi predgovor Barbare Hillary.

Šola na daljavo terja svoj davek, starši nismo učitelji in otrokom pač ne znamo odgovoriti na vsa vprašanja. Pa recimo, da znamo odgovoriti na marsikatero vprašanje, ne znamo pa otrokom ponuditi kvalitetne razlage, ob njihovih »zakajih« se tudi mi pogosto vprašamo »zakaj?«. In to seveda ni knjiga, ki bo otrokom pomagala pri razumevanju matematike, slovničnih pravil ali učenju tujega jezika, vsekakor pa bo postregla z vrsto zanimivih informacij in podatkov. Utegne pomagati pri razumevanju okolja, geografiji, zgodovini, tudi biologiji in umetnosti, predvsem pa bo dala mladim bralcem vedeti, da je v življenju še kako pomembno sanjati in sanjam slediti. Zanimiva, jasna vsebina jih bo seveda pritegnila k branju in z njeno pomočjo se bodo tudi sami prelevili v raziskovalce, poleg tega pa jih bo zagotovo pri marsikateri temi zanimalo izvedeti še več.

Knjiga, ki jo lahko označimo tudi za enciklopedijo, je razdeljena na tri poglavja – Morje in led, Kopno ter Zrak in vesolje. Knjiga ne ponudi le suhoparnega opisa raziskovalcev (in še to ne le najbolj znanih), njihov podvigov in zmot, ampak prikaže tudi dobo raziskovanja sveta, temno plat raziskovanja, kakšen vpliv na svet so imela potovanja Marca Pola in odkritja Charlesa Darwina, posveti se opremi, ki se je uporabljala in spreminjala skozi stoletja in se v zaključku vpraša, kaj sploh še sledi?

Začne s Pitejo, starogrškim raziskovalcem, ki je že v 4. stoletju pred našim štetjem prišel vse do Islandije in opisoval severni sij. Leif Erikson je s svojimi Vikingi n severnoameriška tla stopil več sto let pred Krištofom Kolumbom, ki je s prečkanjem Atlantika želel priti do Indije. A če bolj ali manj vsi vemo vsaj nekaj o Kolumbu, Eriksonu, Magellanu, Cooku in Da Gami, Amundsenu, Cousteaju, pa sem bil osebno navdušen, da so v knjigi predstavljeni recimo kitajski raziskovalec Čeng He, ki je potoval z »zakladnimi ladjami«, francoska rastlinoslovka Jeanne Baret, ki je kot prva ženska (seveda pod moško krinko) obplula svet, pa aboriginski raziskovalec Bungaree, ki je bil prvi domačin, ki je obkrožil celino, tu je tudi Ernest Schakleton, ki mu ni uspelo kot prvemu prehoditi Antarktike, pa Thor Heyerdahl, ki ga poznamo seveda zaradi lesenega splava Kon Tiki, s katerim je preplul Tihi ocean.

Tu so potem še moderni (ali recimo rajši sodobni) raziskovalci, recimo Sylvia Earle, ki se zavzema za odpravljanje plastike v morju, pa Robert Ballard, ki je zasnoval načrt za odkritje Titanika, Ranulph Fiennes, ki je kot prvi Zemljo prečkal navpično, nikakor pa ne gre spregledati, da je v sedmih dneh na sedmih celinah pretekel sedem maratonov, neverjetni in občudovanja vredni južnokorejski alpinist Sung Taek Hong, ki je dosegel vse »tri tečaje«. Tri? Severnega, južnega in za nameček še Everest.  

In to je le morje in zagotavljam vam, da so tudi raziskovalci kopnega zanimivi, posebni in pomembni. Ste že slišali za Xuanzanga, Rabbana Bara Sauma, Ibna Batuta, Estebana Dorantesa, Alexandra von Humboldta, Sakakaweo, Henrija Mouhota, Ynes Mexio, Gertrude Bell, Annie Londonderry in še in še in še mnogo drugih. Tu se avtorica posveti tako vplivu Marca Pola (poštne znamke, papirnat denar, svila, začimbe, …) kot seveda pomembnosti odkritij Charlesa Darwina (evolucija, seveda), nas popelje v egipčanske grobnice in predstavi številne zaklade daljnih dežel.

Poznamo tudi revolucionarje letenja in prve obiskovalce vesolja, avtorica pa nas na koncu popelje na neraziskano področje – v skrite džungle, globine svetovnih oceanov, številne še neodkrite oziroma vsaj neraziskane jame, pri vsem so nam v veliko pomoč roboti, glavno vprašanje pa je seveda – ali obstaja življenje še na kakšnem drugem planetu? Stoletja in tisočletja raziskovanja in vznemirljivih odkritij so za nami, pa lahko rečemo, da jih je ravno toliko še pred nami.

Temna plat raziskovanja? Bolezni, ki so dobesedno izbrisale cele civilizacije, stoletja trajajoče suženjstvo, za katerega lahko rečemo, da še danes ni povsem izkoreninjeno, pa nasilje, ki je spremljalo skoraj vsako raziskovalno odpravo, izumrtje ne le domorodnih plemen, ampak tudi številnih avtohtonih živalskih vrst in pa seveda kolonizacija, ki je v novo odkrito dežele ravno tako prinesla ne le dobre, ampak tudi kopico slabih ali vsaj neželenih stvari.  

In kdo je Barbara Hillary, avtorica predgovora te zanimive knjige? Temnopolta Američanka, sicer medicinska sestra, ki je do 67. leta kar dvakrat premagala raka, ki se je po upokojitvi odločila užiti življenje z veliko žlico. Naučili se je voziti pasjo vprego, postala je prva temnopolta Američanka na severnem tečaju (pri 75. letih!), štiri leta kasneje pa je osvojila tudi južni tečaj.   

Morda se zdi da poznamo že cel svet in da je raziskan še najbolj skrit kotiček, pa temu seveda ni tako. Včasih lahko že v lastni sobi, omari ali podstrešju najdemo marsikaj zanimivega. In potem nadaljujemo z okolico lastnega doma, občine in države. Potem pa – svet nam, vam je na dlani.

Rating: 5 out of 5.

Mladinska, knjiga, 2020

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

<span>%d</span> bloggers like this: