
Omenil sem že, da je Joker vsekakor moj najljubši negativec in nasploh eden najljubših stripovskih likov. Zelo sem se razveselil, ko sem na polici moje najljubše knjigarne opazil relativno svež strip o Jokerju – Killer smile. Malce drugačna grafika in obetajoča zgodba …
Ne preveč bleščeča in kičasta naslovnica in na prvi strani vprašanje – »You sure it’s me who’s out of place here, doc?«. Povsem jokerjevsko, seveda. Piše Jeff Lemire, riše Andrea Sorrentino in priznam – nisem poznavalec, le ljubitelj. Nekaj prvih kritik, ki sem jih opazil, stripu niso bile naklonjene – še ena zgodba o psihiatru, ki želi pomagati Jokerju, pa na koncu znori sam. Najbolj slavna tovrstna zgodba je zagotovo tista s Harleen Quinzel. In ja, ta Joker je seveda drugačen od tistega izvirnega, ki so ga ustvarili Bill Finger, Bob Kane in Jerry Robinson, pa tudi od meni zelo všečne različice Alana Moora in Briana Bollanda ali tiste Scotta Snyderja in Grega Capulla. Vsebuje temačnost, prežečo nevarnost, obešenjaštvo in kot vedno – neustavljivo privlačnost.
Psihiater je tokrat Ben Arnell, prizorišče seveda še enkrat več sloviti Arkham Asylum. Psihiater, ki je prepričan, da ima pod nadzorom sebe in Jokerja in da bo našel način, kako ga ozdraviti, mu pomagati. Replike med glavnima akterjema so odlične in vsakič znova sem presenečen nad tem, kako uspešno pisci nadgrajujejo Jokerjeve domislice, kako bistroumni so njegovi nesmisli, polni življenja in filozofije. (Ne, ni mi zlezel pod kožo, vsaj ne na stripovski način).
Ben Arnell ima popolno življenje, razkošen dom, čudovito ženo Anno in pridnega sina Simona. Srečo. Veselje. Predvsem veselje in smeh. Resnično najlepše od vsega. Vas spominja na koga? Potem se začne pisati neka druga zgodba – o Happyvillu in Mr. Smilesu … in od tu naprej gre za Bena Arnella le še navzdol. Svetov med seboj ne loči več – kaj je res in kaj plod njegove oz. Jokerjeve domišljije, njegovega izprijenega sveta, začenjajo se prividi, neskončne nočne more in tudi življenje kmalu postane nočna mora. Jokerjev zdravnik še enkrat več postane njegov pacient, nato vdani sluga. Število žrtev se seveda povečuje.
Preplet zgodb je še enkrat več zelo tesen in na trenutek težko sledljiv. Igrive barve Happyvilla, sivina in črnina Arkhama, krvavo rdeče obarvane misli, sanje in spomini glavnih akterjev, vijolično-zelena … pretresljiv konec, seveda. Z vsaj enim usodnim preobratom še pred tem. Pa še dodatek tej posebni izdaji (zbrani so namreč vsi trije stripi Joker: Killer smile) in sicer Batman: The Smile Killer, kjer spremljamo malega Brucea, ki po televiziji spremlja priljubljeni popoldanski otroški program – Mr. Smiles playhouse. Tu je Mr. Pouts, pa seveda Bruce Wayne in tudi Ben Arnell, Jim Gordon in drugi znani karakterji. Bruce / Batman pa ve, da ga Gotham potrebuje, pa čeprav mu nihče ne verjame, kdo je …
Presenečen sem bil, ko sem spoznal, kako zelo je Joker vplival na odmevno zgodbo v wrestling svetu. Seveda me je groteskni in domala neuničljivi The Fiend ves čas (še posebej pred trenutno reinkarnacijo) spominjal na Jokerja, nikoli pa nisem povezal Firefly Fun House segmentov s Happyvillom in Mr. Smilesom. Celo njegova trenutna sopotnica v ringu Alexa Bliss je bila v nekem obdobju močno navdahnjena s Harley Quinn in se znova vrača v tisto obdobje. Tako vpliven je Joker in vse zgodbe, ki so jih številni pisci in risarji ustvarili in jih še bodo.
DC Black Label, 2020