Cajhn

Cajhn je znamenje, nekakšna prerokba. Cajhn je naslov romana Vasje Jagra, ki ga boste težko spustili iz rok. Glavni lik romana, Marijan Šket, je slovenski podjetnik, ki mu je uspelo iz nič zgraditi cel imperij, a je bilo breme pretežko. Njegovo življenjsko zgodbo spoznamo v literarnem in pogosto razmišljujočem prepisu intervjuja ene dolge, pijanske noči.

Toliko o romanu Cajhn na kratko. Vasja Jager je najbrž popoln avtor za roman s takšno vsebino, saj ga poznamo kot pronicljivega (raziskovalnega) novinarja, ki redno objavlja zelo zanimive intervjuje z zelo različnimi ljudmi, v katerih ga ni strah zastaviti tudi nekoliko bolj zoprnih vprašanj. Lik novinarja, za katerega bi težko rekli, da je spraševalec, ampak bolj poslušalec, mu ni preveč podoben. Petnajst let po smrt Marijana Šketa, ko je sam na nek način prost tihih dogovorov za mizo, se odloči obuditi še vedno odprto poglavje – biografijo Marijana Šketa. Slednji je novinarja povabil, naj pride k njemu na pogovor, da se spoznata in začutita, a mu skozi skoraj deset ur trajajoč pogovor oz. monolog zaupa svojo življenjsko zgodbo. Novinar slišano povezuje s prebranim in videnim ter se med predvajanjem posnetkov in zapisovanjem veliko sprašuje.

Ampak, kdo je pravzaprav Marijan Šket? Podjetnik vseh podjetnikov? Z receptom za uspeh? Zaslepljen in pogubljen? Bralci, ki so vsaj površno spremljali slovensko tranzicijo iz obetavne jugoslovanske državice v »novo Švico«, bodo v opisanih poslovnih modelih in prijemih zagotovo spoznali zelo različen nabor slovenskih podjetnikov in voditeljev. Gradbinci, bančniki, takšni in drugačni trgovci, mafija, politika, PID-ovski baroni, preprodajalci orožja, prostitucija, pretkani podjetniki, davčne oaze, medijski tajkuni, zadruge, holdingi in še bi lahko našteval. Vsi in vse to je združeno v Marijanu Šketu in njegovi življenjski zgodbi. Skoraj polpismenem kmetu iz Kozjanskega, ki je sicer z veliko garanja in odrekanja ter pogosto s preprosto kmečko pametjo prišel do položaja, ko je vplival na dogajanje v državi. Seveda je trpela družina – žena in otroka, starša ter oba brata. Stkal je nekaj tesnih prijateljskih vezi, pa nekajkrat ugotovil tudi, da je na prsih gojil kačo.

Šket je predstavljen kot negativen lik, saj so njegovi prijemi in prakse pogosto moralno (da o pravnem sploh ne govorimo) sporne, pa se vseeno ne zgodi malokrat, da njegovim besedam prikimamo. Kmečka logika in pamet imata svojo težo. Ne čudi, da ko se ozremo na teh trideset let slovenske zgodovine, da nam postane jasno, da so mnogi prav na tak način resnično uspeli, obogateli in zasloveli. Pa tudi propadli. Tudi Šketov imperij je v času snemanja pogovora pred propadom, glavni akter pa pred velikim zaslišanjem in nato … umre. Kako in zakaj, ne izvemo. Cajhn? Mogoče. Skozi pripoved razkrije marsikaj, kar je bilo javnosti zamolčano – od nesrečnega otroštva, odraščanja in seveda tudi številnih osebnih bitk, ki jih je bojeval skozi leta. Bojeval in v večini primerov zmagoval, ker je preprosto lahko. A marsičesa tudi s skoraj bajnim bogastvom ni mogoče kupiti – ljubezni, sreče, zdravja. Tudi to je v mnogih črnih trenutkih spoznal Marijan Šket.

In kakorkoli neverjetno se vse skupaj bere, se obenem zdi, da beremo presek z najboljšimi (ali najslabšimi?) primeri vsega, kar se je v Sloveniji dogajalo in zgodilo v minulih desetletjih. Prebrano mnogim zagotovo ne bo všeč, saj se bodo v zapisanem našli, prepoznali in zagotovo jih bodo prepoznali tudi mnogi drugi. Pa seveda je treba napisati, da je vsaka podobnost z resničnimi osebami zgolj naključna in da tudi tiste resnične osebe, ki so jasno napisane z imenom in priimkom, v sami zgodbi zaradi časovne in prostorske umestitve dogajanja v tem fiktivnem romanu. Tako kot sta se Šket in zapisovalec biografije dogovorila, da bodo pred objavo vse pregledali odvetniki, da ne bo kaj narobe in bo kdorkoli v težavah, ima seveda tudi Jager dovolj izkušenj, da ve, kako in kaj pisati. No, a ker Šket in odvetniki tega niso pogledali, lahko rečemo, da beremo neavtorizirano in neuradno biografijo slovenske tranzicije, z dobrim in veliko slabega.

Nemogočega in neverjetnega, a žal resničnega.      

Litera, 2021