Lahko bi rekli, da se saga nadaljuje. Pridigar Jesse Custer, njegov vampirski prijatelj Cassidy in dekle Tulip še naprej iščejo Boga, ki je pobegnil in pustil verujoče in neverujoče na cedilu, ob tem pa se spopadajo z različnimi nevšečnostmi …
Prvi dve knjigi in dobra tretjina serije Preacher je ponudila marsikaj in če sta me prvi dve navdušili dobesedno z vsem, sem tokrat ostal brez besed. Razlog? Uvodna tetralogija, kjer izvemo, kdo je bil in zakaj je postal, kar je – Saint of Killers. Neverjetna zgodba o ubijanju, maščevanju in ljubezni. Saint of Killers je bil neusmiljen stroj za ubijanje, ki pa nikoli ni pobijal nedolžnih, lovec na glave, ki je živel od ubijanja. A tudi njemu se je zgodilo tisto najbolj nepredvidljivo in hkrati nepričakovano – ljubezen. Postal je drug človek. A je v njegovo življenje še enkrat več posegla kruta usoda, splet nesrečnih naključij in sla po maščevanju ga je pripeljala do točke, od koder ni vrnitve. Trenutek nepazljivosti, prekletstvo in pot v Pekel. Kjer sam Hudič spozna, s kom ima opravka. Nadaljevanje odkrijte sami …
»What they should have done was wept.
For the world. And for the future.«
Stvari se začnejo zapletati – Tulip ne more odpustiti Custerju, da je šel v Masado štorijo z Grailom reševat sam. Cassidy po drugi strani spozna, da je Custer tisti prijatelj, ki mu je pripravljen stati ob strani vse do bridkega konca. Ampak, v njem se prebudijo močna čustva do Tulip in triperesna deteljica je in bo pred vsem težjimi preizkušnjami.
Starr se imenuje za naslednjega, 113. Allfatherja in je odločen, da bo s pomočjo agentke Featherstone našel Custerja, ga ustoličil kot naslednjega mesijo in ga nato križal. V zgodbo se na kratko vrne Arseface, tudi on z željo ubiti Custerja in maščevati očetovo smrt, a se zgodba nepričakovano obrne in priče smo rojstvu nove rock zvezde. Pravzaprav je celotna tretja knjiga zaznamovana z maščevanjem in razkrivanjem razlogov, ki glaven junake vodi naprej.
»I’d try anything, to make you pay for what you did.«
Trojica odide v New Orleans, kjer želi Custer s pomočjo vuduja izvedeti, kakšna je njegova vloga in vloga Genesis, a se ne zaveda, da v mestu težko čakajo Cassidyjev povratek. Nenavadna druščina Les Enfants du Sang (Otroci krvi) se želi napojiti njegove krvi in postati vampirji, a njihove načrte (začasno) prekriža Tulip. Jonathan, Milly, Mako, Lili in predvsem Dee ne izbirajo sredstev. Strelno orožje, mačete, pokopališče so seveda kot ustvarjeni za epski spopad.
Ampak tu je še Xavier, vudu svečenik in še en Cassidyjev prijatelj iz preteklosti, s čigar vudu pomočjo (ob prisotnosti velikanske kače Lutherja!) Custer izve marsikaj, še vedno pa ne vsega. Ali maščevanje uspe ali ne, se boste morali seveda prepričati sami, sam sklepam le, da (tudi) ta zgodba še ni povsem zaključena. In seveda ni edina. Avtorja sta nas na Starra zgolj opozorila, tudi Saint of Killers z izjemo uvoda, je zgolj preteča nevarnost, za katero sicer še vedno ni jasno (tudi dogovor med njim in Custerjem v Masadi je pustil marsikaj odprtega), kaj in kako.
»Is he anything like your other mate,
The one who turned out to be a serial killer and almost murdered us all?«
Mojstrovina, pa je za menoj »komaj« polovica res razburljivega in vznemirljivega branja. Iz dela v del se bolj čuti, kako povezana sta bila ustvarjalca in da sta dihala in živela (upam, da ne dobesedno) to zgodbo – določeni dialogi, opazke, spretno umeščanje naglasov, ostri socialni zbodljaji in še kaj je tisto, kar to zgodbo krasi in dela res tako zelo drugačno od vseh drugih. Nimam pojma, kako Ennis in Dillon peljeta zgodbo naprej, koliko presenečenj, razkritij, potovanj v preteklost in drugih nepredvidljivosti me še čaka v nadaljevanju, ampak lahko le rečem, da sem zelo nestrpen.
Vertigo, 2010
maticpise.com 