Preacher: Book 1

Preacher: Book 1

Obstajajo dobri in slabi stripi, zanimive serije in takšne, ki kaj hitro izzvenijo. Serijo Preacher sem vzel v roke bolj po naključju, ko sem po policah iskal kaj novega in zanimivega, pa me je tu že zgolj osnovni opis prepričal. In lahko rečem, da me je Preacher zasvojil.

Mešanica temačnega westerna in religije, nadnaravnega, z res izvirnim in domišljenim zapletom, z odličnimi liki in kupom stranskih zgodb ter kar nekaj obešnjaškega humorja skozi iskrive brez-dlake-na-jeziku dialoge, so zagotovilo, da stripa zlepa ne boste odložili. Ustvarila sta ga pisec Garth Ennis in risar Steve Dillon in velja za eno najboljših stripovskih serij. Izhaja je med leti 1995 in 2000, vsega skupaj 66 redni mesečnih izdaj in potem seveda še nekaj posebnih – tista najbolj zanimiva je štiridelna Saint of Killers.

Spremljamo zgodba pridigarja oz. duhovnika Jesseja Custerja iz mesta Annville v Texasu. Pripovedno zgodba teče na nekaj ravneh – sedanjost ter skoki v preteklost in občasen izlet v Nebesa. Sprva potrebujemo nekaj časa, da se privadimo toka in postavimo glavne junake v ustrezen okvir, potem gre zgodba sama od sebe. Morda še pomembna oz. koristna informacija – Book 1 vsebuje izdaje od številke 1 do 12.

V Custerja se po spletu naključij naseli oziroma ga obsede nadnaravno bitje Genesis, recimo nezakonski otrok oz. prepovedan sad ljubezni med angelom in demonom. Genesis (eden od zabavnih komentarjev je, da gre za bodisi zelo ustrezno ime za nadnaravno silo ali pa za res dolgočasno glasbeno skupino) nima lastne volje, a ker je sestavljen tako iz dobrega kot zla, je enako vsemogočen kot sam Bog. Torej je Jesse Custer …

»He’s got a soul so damn cold an’ rattlesnake mean,

Satan himself threw him back outta Hell.«

Ne ravno Bog, je pa zelo odločen Boga najti in se z njim »pogovoriti«, saj mora tudi Bog za svoja neodgovorna dejanja odgovarjati. Bog je zapustil nebesa tisti trenutek, ko je bil Genesis rojen in ga od tedaj ni nihče več videl. Namesto njega vladajo seraphi (bojevniški nadangeli) in pa alephi (razmišljujoči in delovni angeli, znanstveniki in miselci), ki se ne razumejo najboljše. In ker vedo, kako nevaren je Genesis in da je po »spoju« s Custerjem še nevarnejši, se odločijo prebuditi prav posebnega junaka – Saint of Killers. Izgleda kot najbolj umazan in podel revolveraš, ki ne zgreši in je neuničljiv.

Ampak … Jesse Custer oz. Preacher ima svojo moč, pogled in božjo besedo. V trenutku, ko vanj »vstopi« Genesis, je njegova cerkev v Annvillu uničena, vsi prisotni pa mrtvi. Ne najboljša popotnica za božjega človeka. In čeprav je njegov občutek za dobro in slabo zelo jasen in svoje moči ne zlorablja kar tako, se nekajkrat njegova moč vseeno pokaže kot res (nad)božja. Umreti pač pomeni umreti in kakšne posledice imajo besede »f**k yourself«, si lahko le predstavljate (če stripa ne boste brali). Preacher na svoji poti ni sam – tu je njegovo bivše dekle Tulip O’Hare in pa irski vampir Cassidy. Tulip ima svoje grehe, od vsega jo najbolj zanima, zakaj jo je Jesse na vrhuncu njune ljubezni pred petimi leti zapustil in odšel neznano kam. Cassidy pa je pač vampir, drugih grehov niti ne potrebuje.

In tako v tej prvi knjigi odkrivamo temačne zgodbe, v prvi vrsti seveda Custerjevo. Izvemo, kaj se je zgodilo z njegovo družino in najboljšim prijateljem, zakaj se je odločil za božje službovanje, vrhunec pa predstavlja njegov spopad z na videz onemoglo babico in njenima vdanima služabnikoma, oba nagnjena k nasilju in božji kazni. In ko omenjamo Jesseja, pač ne moremo mimo Johna Waynea, sami pa preverite, zakaj.

»If the Devil created Texas like some folks say he did,

This is where he rested on the seventh day.«

Mimogrede se mora nenavadna trojica (Custer, Tulip in Cassidy) spopasti s policijo, kjer jim štrene meša Saint of Killers, priče smo rojstvu Arsefacea, tu pa je še zanimiva zgodba z newyorškim serijskim morilcem in najbolj nesposobnim policistom na svetu, kjer do izraza pride predvsem Preacherjeva nagnjenost k pravici. In seveda izvemo tudi, zakaj je Jesse tako nepričakovano in brez razloga zapustil Tulip. V vse to je vpleteno še dogajanje v Nebesih, nekaj glasbenih referenc in povsem aktualnih predsodkov, ozkoglednost Texasa in nenavadna nrav prebivalcev Louisiane ter vsa mogoče blasfemija. Strip ima tudi nekaj erotičnih scen in nekaj več golote, že zaradi same vsebine pa bi ga odsvetoval mladoletnim bralcem. In čeprav v glavni vlogi spremljamo duhovnika, je zgodba do same vere zelo kritična, kar je vsekakor eden od razlogov, da so odzivi zelo različni – od navdušenja do zavračanja in zaničevanja.     

Rating: 5 out of 5.

Vertigo, 2009

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: