Še ena odlična stripovska serija se preveša v drugo polovico in vsaj na prvi pogled se zdi, da je tu veliko stranskih zgodb brez pravega smisla in povezanosti, ampak se mi dozdeva, da se bo zaključnih dveh vse pokazalo še za kako pomembno.
Jesse Custer, Tulip in Cassidy so še naprej na poti iskanja in maščevanja … Starr z vse bolj zvesto pomočnico Featherstonovo prevzema vajeti nad Grailom … Saint of Killers ima še vedno kar nekaj neporavnanih računov, prisoten pa je tudi Arseface in čaka nas kar nekaj skokov v preteklost.
Glede na to, da sem šel drugi polovico te serije brati kaj kmalu po tem, ko sem končal z ravno tako Ennisovimi The Boys, je pravzaprav zanimivo vleči neke vzporednice, obenem pa je še kako jasno, kako različni sta si obe deli. Ennis se je v obeh sicer spopadel s takšnimi in drugačnimi superjunaki, njihovo zlorabo moči, bojem proti vsemu temu, vmes vtkal ljubezensko zgodbo in nekajkrat seveda konkretno šokiral. Vsekakor je Preacher veliko bolj berljiv in razumljiv kot Boys, a sta si zgodbi vseeno tako zelo različni, da je nemogoče reči, da je ena boljša oz. slabša od druge.
Četrta knjiga prinaša tri zelo pomembne skoke v preteklost. Izvemo, kako in zakaj se je Starr pridružil Grailu, počasi povečeval svojo moč in vpliv in imel vseskozi svoj načrt. Potem je tu res žalostna Arsefaceova življenjska zgodba, ki je bila dotlej prikazana v zgolj nekaj odlomkih – težave z nasilnim očetom in mamo alkoholičarko, slepo oboževanje Kurta Cobaina in iskanje rešitve, kjer je pravzaprav ni (bilo). Ponesrečen poskus samomora vsega skupaj seveda ni olajšal in življenje se mu je še enkrat več postavilo na glavo. In tu je potem še en precej nepričakovan skok v preteklost, ki zares štrli ven – znova lahko občudujemo surovost in krutost Jessejevih sorodnikov in mučiteljev Jodyja in T.C.-ja, ki v domačem močvirju pomagata svetlolasi lepotički in vase zagledanemu detektivu na begu pred teroristi. Nekaj, kar bo zagotovo še vplivalo na zgodbo …
In potem smo v tu in zdaj, ko želi Starr obračunati tako z Jessejem oz. Preacherjem na eni strani, na vse pretege pa se želi znebiti tudi neuničljivega Saint of Killers. Na pomoč pokliče ameriško vojsko in ko s strani predsednika ZDA izsili atomski napad na kultni Monument Valley v Arizoni, se zgodi marsikaj. Bitka, iz katere nihče ne pride brez prask in s številnimi novo odprtimi ranami. Sprva se zdi, da bosta zmagovalca atomskega napada dva – Featherstoneova, ki prevzame vajeti Graila in Cassidy, ki se ponuja kot odlična tolažba za Tulip potem, ko Jesse pade iz letala.
Vse to in še več, seveda. Izvrstni dialogi, nekaj nepozabnih misli ter tudi izmenjajoč slog ilustriranja, saj glavni risar Steve Dillon zaradi številnih obveznosti ni mogel biti prisoten ves čas. Izhodišč za nadaljevanje in zaključek je več kot dovolj in jasno je, da pri Ennisu težko pričakujemo kaj več kot nepričakovano …
Vertigo, 2011
maticpise.com 