Pride trenutek, ko v roke dobiš knjigo, za katero zelo dobro veš, da bo bolj zanimala otroke. Ampak si radoveden in pogledaš, prelistaš. Spoznaš, kako neveden pravzaprav si. In kot je lepo napisano – dinozavre poznamo takorekoč vsi, saj so postali popkulturni fenomen, kaj pa se je zgodilo po njihovem izumrtju?
Avtorica knjige Maša P. Žmitek se je tega na prvi pogled preprostega izdelka po predgovoru sodeč lotila nadvse raziskovalno in resno. In ne samo, da je pripravila zanimiv izbor megafavne, ampak se je odločila predstavljene živali, velikane, še oživiti. Statične risbe posameznih živali s pomočjo predkinematografske tehnike ombro oživijo. Knjigi je priložena posebna mreža, ki poskrbi za »premikanje« slik. Na zelo preprost in osnoven, ampak ravno prav zgovoren način, da bo navdušil tudi otroke.
Kaj je torej megafavna – obseg živalske vrste oz. združba vrst, katerih telesna masa presega 45 kg. Obdobje, ki je pod drobnogledom, je kenozoik. Sesalci, ki so se v tem času hitro razvijali, saj je bila klima zanje zelo ugodna, temperature visoke, velikih sovražnikov pa ni bilo. Nekateri so prevladovali na kopnem, drugi v vodi, tretji pa so se specializirali za življenje v zraku. Okostja ali pa fosilne ostanke nekaterih od teh živali so našli celo pri nas.
Odlično je, da je pri vsaki živali primerjava s človekom in psom, napisano je, kdaj in kje so živeli ter kakšna je bila njihova velikost in teža, da si bodo predvsem mlajši bralci vse skupaj lažje predstavljali. Med predstavljenimi velikani boste seveda prepoznali dlakavega mamuta, morda še Stellerjevo morsko kravo (izumrla v 18. stoletju), vse ostale vam bodo najbrž neznanka oz. nekaj novega. Korifodon, ambulocet (ali hodeči kit), rodocetus (za katerega bi človek lahko potegnil kakšno vzporednico z delfinom, čeprav ima plavuti), basilozaver ali kraljevski kuščar (ki je lahko meril do 20 metrov in tehtal do 7 ton!), pa emboloterij (malo podoben nosorogu), paraceraterij (največji živeči rastlinojedi sesalec vseh časov, z višino do 8 metrov in enako dolžino ter težo vse do 15 ton!), prolibiterij (sorodnik starodavnih jelenov), nenavadni halikoterij (kot križanec med konjem, gorilo, zebro in medvedom), zanimivi deinoterij (s kratkim rilcem in oklom, ki je bil obrnjen navzdol), makrauhenia (ki čisto malo spominja na kamele), sivaterij (starodavni sorodnik žirafe s krznenimi rogovi in sodi med največje prežvekovalce vseh časov), odobenocetop (kombinacija kita in mroža), sorodnik lenivcev megaterij z zelo močnim repom, orjaški pasavec z močnim, buzdovanu podobnim bodičastim repom, smilodon (prednik tigra, ki je čeljust lahko razprl vse do 120 stopinj!), tilakoleo (lev vrečar!) in vombatu podoben diprotodon.
Priznajte, da se vam niti sanjalo ni, da je po dinozavrih živelo toliko zanimivih in tudi dominantnih sesalcev (dinozavri to seveda niso bili!), ki jih v neki sodobnejši obliki lahko vidimo in občudujemo še danes. Pohvaliti je treba tudi predgovor in spremno besedo, v kateri je jasno razloženo, kaj se je v bistvu dogajalo v teh pradavnih časih – vse od tistega zloglasnega meteorita do številnih podnebnih in zemeljskih sprememb deset in sto tisoče let kasneje. Zanimivo branje, ki bo navdušilo in presenetilo otroke, starše pa seveda dodatno izobrazilo.
Miš, 2021
maticpise.com 