Šesta poučna pravljica na temo prve pomoči o medvedu Henriju, ki sem jo napisal in jo je izdal Rdeči križ Slovenije ter s katerimi želimo med mladimi okrepiti zavedanje o pomenu in znanjih prve pomoči. Tokrat, sezoni primerno, smo se odpravili na bazen oziroma kopališče.
Katere pravljice so že v zbirki? In če spregledamo tisti očitni “Medved Henri in …”, so to Klic na 112, Srčni zastoj, Nesreča na bajerju, Največja zmaga (prevedena v še pet tujih jezikov), Ognjemet (ki bo med širše bralstvo prišla čez nekaj mesecev) in sedaj še Skok v vodo. Nesreč na bazenih, kopališčih, morda celo v domačih kopalnicah in pač v vodi ne manjka. Žal se pogosto končajo tragično, saj je včasih dovolj zgolj trenutek nepazljivosti, ki mu sledita panika in strah in nastopijo težave. Tudi zato ta knjiga in zato vse te naše knjige, da ljudem pokažemo skozi povsem realen primer, kako hitro lahko pride do (tudi tragične) nesreče, predvsem pa, kako pravilno ukrepati in pomagati.
Glavni so tokrat pravzaprav kar vsi člani družine Pavlin – mama Mojca, oče Simon ter otroci – devetletna Neža, sedemletni Brin in petletni Svit. Otroci so stari toliko, kot si želimo, da bi bili stari tisti bralci, ki so jim knjige v prvi vrsti namenjene, torej otroci. Predšolski otroci ter osnovnošolci prve triade, seveda pa po knjigah lahko posežejo tudi starejši. Starši, vzgojitelji, učitelji, knjižničarji …
Velikokrat sem prijetno presenečen, ko me (ali nas) kontaktirajo iz šol in knjižnic, da “te knjige pa niso kar tako” in s tem ne mislijo le, da pač to niso nekaj stranske knjižice, ampak konkretne (Skok v vodo ima npr. 52 strani) knjige s trdo platnico, izvirnimi ilustracijami, ampak predvsem knjige s sporočilom, strokovno vsebino, ki pa je otrokom podana na njim prijazen in razumljiv način. Seveda se je zgodilo tudi kakšno neprijetno presenečenje, ko slišim, da so “te knjige kar nekaj” in da jih očitno “piše nekdo, ki sploh ne zna pisati, predvsem pa ne razume otrok.” No, zmagovalne so seveda izjave v stilu “kaj pa imajo otroci s prvo pomočjo, saj ne morejo nikomur pomagati, še sami sebi ne.” In kako sem vesel, ko pride v javnost kakšna zgodba – resnična; o tem, kako so otroci nekomu pomagali in rešili življenje. Morda s pravočasnim klicem na 112, pravilno namestitvijo v stabilni bočni položaj ali celo stisi prsnega koša. In če kaj, potem si želimo s prav vsako knjigo sporočiti eno – prav vsak lahko reši življenje!
Kaj vse se dogaja tokrat? Veliko. Naša družina, ki živi v blokovskem naselju, si želi vroč poletni dan preživeti na bazenu oz. kopališču. Starejša Neža trenira plavanje in se seveda že nadvse veseli, najmlajši Svit se povsem samostojnih plavalnih zamahov še uči, sedemletni Brin pa sicer plava, a ne povsem samostojno. A na bazenih je pogosto tako kot na cesti – ne glede na to, kako previdni smo, tam nismo sami in moramo biti pač ves čas pozorni, starši pa sploh.
V zgodbo sem tudi tokrat vtkal nekaj lastnih spominov. Dogodek v Laškem, ko je soprogo s takrat morda dve leti starim Tarasom na dnu tobogana spodnesel neučakan najstnik, da je Tarasa odneslo visoko v zrak. Neprijetna izkušnja. V knjigi seveda malo drugače in celo malo bolj dramatično. Odneslo me je tudi v Umag, v slavni zaliv Stella Maris, kjer sem kot otrok sprva opazoval pogumneže, ki so z mostu nad zalivom skakali v ne najbolj globoko vodo in kasneje to počel tudi sam. Spet, takšne drame, kot jo v zgodbi pripoveduje Simon Pavlin, ni bilo in sem v vse skupaj vpletel neko povsem drugo zgodbo očetovega dobrega prijatelja, ki je dejansko končal na invalidskem vozičku. In ja, vedno preverite, kako globoka je voda, v katero skačete! Pa seveda sem šel tudi v Terme Ptuj, ki za skoke v vodo ponuja dve skakalnici in dovolj globok bazen, da ne pride do kakšne nesreče. Še vedno se lahko kaj zgodi, če kdo ni dovolj previden, a v središču zgodbe niso skakalci v vodo, ampak neizkušen plavalec in utrujena mama. Posledice bi lahko bile … no, vsekakor upam, da bo tudi po zaslugi te knjige in ozaveščanja kakšna nesreča manj.
Seveda je prisoten medved Henri, naša maskota. Tokrat spet malo bolj kot maskota, saj se na kopališču, kjer se nahaja družina Pavlin, zgodi delavnica oz. prikaz temeljnih postopkov oživljanja, kjer je tudi medved Henri, nasveti in opozorila pa so še kako prisotni v mislih otrok, ko kasneje dejansko pride do nesrečnega dogodka. In lepo je slišati tudi to, ko starši povedo, da otroci vedo, da je treba v primeru nesreče poklicati na 112 in bo medved Henri pomagal, kako medved Henri vedno opozarja, da je treba najprej poskrbeti za varnost in še kaj. Po dveh letih izdajanja poučnih pravljic dejansko vidimo pozitiven učinek, smo veseli in ponosni. In ne, nismo še končali.
Brez ocene
Rdeči križ Slovenije, 2026
maticpise.com 