Po prevodu stripa Philipa Waechterja o dečku Toniju, ki si želi novih nogometnih čevljev, lahko že kar nekaj časa beremo novo zgodbo, v kateri si Toni tokrat želi na morje.
V prvem delu smo se že lahko prepričali, da življenje za Tonija in njegovo mamo ni najbolj z rožicami postlano in da si ne moreta privoščiti vsega, kar je mnogim drugim družinam in otrokom zelo samoumevno. Vsekakor zelo aktualno dogajanje tudi pri nas, ko starši pogosto lahko zgolj opazujemo prepad, ki se tvori med našimi otroki. Pogosto smo kar starši tisti, ki ga ustvarjamo, ko otroku ne znamo reči Ne in Dovolj.
Težko pričakovani čas poletnih počitnic in misli o vseh nepozabnih dogodivščinah se za Tonija razblinijo že aprila, ko mu mama iskreno pove, da letos ne bo nič s poletnimi počitnicami, saj nima denarja. Bosta čas preživljala doma, odkrivala okolico in se imela ravno tako lepo, s čimer se Toni seveda ne strinja. S prijateljem Teom med obiskom gospoda Šumija (kjer kupujeta vrečke slaščic) med naključnim listanjem pride na odlično idejo – z mamo bosta sodelovala v kakšni od številnih nagradnih iger za poletne počitnice!
Ob desetinah poslanih kupončkov se jima nasmehne sreča in zadeneta počitnice v hotelu Smrekov gaj – hotel s petimi zvezdicami, bonom za paket »Povsem brez skrbi« in bazenom, Tonija pa malo zaskrbi, ko prebere »za vse v najboljših letih«. Le kaj bi to lahko pomenilo? Hotel Smrekov gaj je res imeniten, a nikakor ne za aktivnega fanta, ki želi skakati v bazen in brcati žogo ter njegovo mamo, ki ji tudi ni do celodnevnega posedanja. Odločita se, da bosta zapustila (na papirju) čudoviti hotel in odšla k mamini prijateljici Kristini.
Toni se tam spoprijatelji z Emo in Mirno, s kolesi se odpeljejo do bližnjega jezera, kjer se kopajo in uživajo na soncu, lovijo žabe in jim ustvarjajo prostrane bazenske domove, uživajo v topli poletni plohi in lahko bi rekli, da preživijo res krasen in nepozaben dan. S še lepšim zaključkom, ko mama Toniju pove, da bosta naslednji dan s šotorom odšla na morje.
Med postankom, ko izbirata lokacijo za šotor, dobita obiskovalca – simpatičnega kužija, ki se od njiju noče več ločiti. Toni kaj hitro najde družbo, že naslednji dan pa jih čaka šok, ko pridejo na plažo, lahko pa bi rekli kar v konzervo sardin. Brisača pri brisači, enako pa tudi v morju, kjer ljudje prej stojijo kot pa plavajo, saj nimajo kam. Avanturistično navdahnjeni otroci se s pedolinom odpravijo nekoliko bolj na odprto morje, a njihov pogovor kmalu nepričakovano zajadra v smer hudega strahu, da se kaj hitro vrnejo nazaj v gnečo.
Poletno-morske zabave s tem za Tonija še ni konec. Osrečil bo gospo, ki upravlja vrtiljak, kuža se bo vrnil k lastnici, Toni pa bo sodeloval tudi v zabavnem kviz-krosu in spoznal, da imajo pametni telefoni lahko tudi korist.
Zabavali se boste ob nasvetih, ki jih otroci natrosijo žabici, pa zabavnem pogovoru o morskih psih, tipičnim predsodkom, ki jih imamo (sploh starši) glede časa, ki ga otroci preživljajo s telefoni in zagotovo zadovoljno pokimali, kako lep in iskren odnos imata Toni in njegova mami. Tisti, ki ste prebrali prvo knjigo, veste, da zna avtor zelo lepo peljati zgodbo in jo zaokrožiti, vmes pa prijazno natrositi kup naukov in sporočil, ki jih ne bi smeli prezreti ne otroci, niti starši. In tudi tokrat ni nič drugače. (Spet) poučen strip.
Mladinska knjiga, 2023
maticpise.com 