Včasih kakšna knjiga ni tisto, kar pričakuješ. To ne pomeni, da ni berljiva, zanimiva in tudi zelo dobro napisana, ampak da ti skozi zgodbe, pripoved, sporočilo, ni dala veliko. In Dan za izboljšave je, vsaj zame, ena takšnih …
Nekaj mi govori, da je knjiga Alene Begić ena tistih knjig, ki bo marsikoga pustila zmedenega in jo moraš brati v pravem trenutku. Sam sem najbrž pričakoval nekaj v stilu Spoštovani žužki in druge srhljive zgodbe Maše Kolanović, pa se mi zdi, da je Dan za izboljšave mnogo bolj kafkovski in temačen. Meni osebno, na neprivlačen način.
Zgodbe povsem običajnih, da ne rečem malih ljudi, ki so se v življenju znašli bodisi na razpotju, pred kakšno visoko in (vsaj na videz) nepremagljivo oviro, lahko pa imajo vsega preprosto dovolj in to pokažejo in izrazijo. Pogosto tudi na neprimeren, nesprejemljiv način, ki jih potem pahne v še večjo, sploh psihično stisko, ki se že tako zdi preobremenjujoča. Vse skupaj se pogosto zdi kot kritika današnjega razpada in razkroja družbe, v kateri ni več prostora za pristno toplino in stik, ampak je vse postalo izumetničeno, turbo, sterilno in instantno.
In v Dnevu za izboljšave sploh ni pomembno ali gre za družinske odnose (kot recimo v Ljudje s sončniki), medsosedske odnose (Najbolje bo, če počakamo sosede), odnose na relaciji starš – otrok (Romantičen delavec, ki se obenem loti praznosti današnje generacije), tudi med mlajšimi vse bolj priljubljenih lepotnih operacij in impulzivnega nakupovanja pri spletnih trgovcih (naslovna Dan za izboljšave), pričakovanja in razlike (Kopalnicizem), iskanje vere (Premikaj ustnice kot vernik), ker pač nekaj je. Vedno. Vsaka od 14 kratkih zgodb prinaša neko svoje brezizhodno ali obupano videnje sveta in družbe.
Morda zame osebno ni bil pravi trenutek biti v vsej tej mračnosti in temi, ker sem trenutno v povsem drugem stanju duha. Morda mi avtoričin slog pač ni dovolj prepričljiv, da bi se lahko zgolj kot bralec poistovetil z zapisanim. Ker če kaj, potem moram kot človek, kot prebivalec planeta Zemlja, marsičemu zapisanemu prikimati, se strinjati in seveda bi lahko še kaj dodal. Vsak dan, na vsakem koraku, z neko grozo spremljam, kam drvi ta svet. Kako se družba razkraja že pri najmlajših, kasneje pa le še trohni.
Potrebovali bi dan za izboljšave. Dan, če bi vsak od nas izbral zgolj in samo en dan v letu, ko bi rekel, da bo tistega dne storil nekaj boljšega, drugačnega in pač skušal izboljšati predvsem sebe, potem okolico in svet. Pri osmih milijardah in nekaj sto milijonih ljudi na svetu … si predstavljate, kako bi bilo to videti? Res bi lahko spremenili svet.
In mogoče vam Dan za izboljšave ne bo sporočil pač nečesa, vas ne bo povsem prepričal, vsekakor pa je to knjiga, ki jo je vredno prebrati in se nad prebranim zamisliti. Za začetek zgolj to. Če boste še kaj storili, poskrbeli za kakšno izboljšavo, potem smo pa na odlični poti.
2026, Cankarjeva založba
maticpise.com 