Moja prva misel med branjem knjige je bila “Hm, to je pa podobno trilogiji Irene Svetek” in potem sem ves čas razmišljal, ali mi je knjiga všeč ali mi gre na živce. In že to, da piše 1. knjiga, čeprav sledita še dva dela s popolnoma drugačnima naslovoma …
Ja, recimo, da mi gre na živce. “Fascinantna španska kriminalna trilogija, ki je obnorela svet” in kot že tolikokrat se mi zastavi vprašanje, zakaj enemu Špancu (konkretno je to Juan Gomez-Jurado) uspe, eni Slovenki ali Slovencu pa ne. In ne ustvarjamo nič slabše in tudi če damo slovenščino na stran (vem vem, špansko govori ogromnokrat več ljudi), bi si mnogi naši avtorji zaslužili, da njihovo pisanje obnori svet. Rdeča kapica Irene Svetek je zagotovo mnogo bolj vznemirljivo in razburljivo branje. Čeprav … Rdeča kapica in Rdeča kraljica. Nadaljevanje – Beli volk (Svetek) in Črna volkulja (Gomez-Jurado) ter Črni princ (Svetek) in Beli kralj (Gomez-Jurado). Sledi preobrat, skoraj vreden kakšnega romana – Rdeča kraljica je bila v izvirniku izdana tri leta prej. In seveda ne trdim, da je kdo od koga kaj kopiral, našel idejo ali navdih, je pa zanimivo naključje. Upam.
Glavna lika sta suspendirani policist Jon Gutierrez, ki dobi skoraj neverjetno priložnost rešiti svojo kariero in pa, brez lažne skromnosti, najpametnejša ženska na svetu, Antonia Scott. On je gej, debel (kar se ponovi tolikokrat, da gre na živce!) in živi z mamo. Ona ima moža v komi, ogromno slabe vesti, skrbništvo nad njunim sinom pa je prevzel njen oče, pomembni in vplivni veleposlanik Velike Britanije oz. Združenega kraljestva v Španiji. V seveda navidez nemogočo kombinacijo – čeprav je med njima na trenutke čisto preveč skoraj intimne naklonjenosti; ju združi skrivnostna oseba z vzdevkom Mentor, ki deluje za še bolj skrivnostno organizacijo Rdeča kraljica. Njih pokličejo tisti, ki imajo res ogromno denar, da jim pomagajo koga rešiti ali pa kaj prikriti. Po možnosti tako, da tega nihče ne opazi.
In tako jih najprej pokliče lastnica ene največjih španskih in svetovnih bank, ki je na svojem razkošnem in skrbno varovanem domu našla mrtvega sina, ki so ga pred dnevi ugrabili. V njem ni niti kaplje krvi. Takorekoč v času začetka raziskave, kaj se je zgodilo, se zgodi spretna in skoraj popolna ugrabitev hčerke lastnika enega največjih tekstilnih podjetij na svetu. Za obema zločinoma stoji skrivnostna oseba Ezekiel, ki od obeh terja nekaj nemogočega in kar ni mogoče izpolniti. Pri vseh silnih milijonih in milijardah …
Začnejo deževati vsi K-ji – kdo (Ezekiel, a očitno ni bil sam), kako (mu je uspelo vse izpeljati tako spretno in brez sledu izginiti), zakaj (če ne za denar), kje (se skriva) in seveda najbolj ključno in najpomembnejše – kako pomagati in rešiti vsaj Carlo Ortiz. Jon in Antonia se spoznavata, si gresta malo na živce, še bolj Mentorju in predvsem policistom, ki javno prevzamejo primer. Potem se pojavi Sandra, zgodi še ena ugrabitev, nekaj razkritij in še vedno veliko vprašanj.
Pripoved kot taka je odlično stkana, poglavja se dinamično izmenjujejo, zgodi se kakšen skok v preteklost, avtor vsekakor ni skoparil pri grajenju skoraj filmskega vzdušja. Motili so me posamezni dialogi med obema akterjema (mogoče stvar prevoda, nikakor pa Jon ne deluje kot homoseksualec, ampak prej kot nek tipičen, k uporabi nasilja nagnjeni problematični policist), ki delujejo privlečeni za lase, enako velja to neizmerno bogastvo sicer dveh stranskih likov, čeprav se v zaključku knjige vseeno nakaže, zakaj in kako. A pretirano. Mislim, govorimo o Španiji, ki podobno kot Grčija ne slovi ravno kot bogata država, premore pa seveda kar nekaj bogatašev. Čeprav se tu tako Ortiz kot Trueba predstavljata kot ena najbogatejših Zemljanov, ki si lahko kupita vse, in vsakogar. Skoraj.
Ne morem pa se znebiti občutka – tudi glede na zaključek!; da je vse skupaj grajeno okrog Scottove in je Gutierrez zgolj stranski lik. Morda bo on sicer bolj v središču v drugem delu, drugi knjigi, torej Črni volkulji, Beli kralj in s tem zaključek pa bo vsekakor v znamenju Antonie Scott. In nekaj mi govori, da Mentor ni tako zelo nedolžen.
Torej – ali Rdečo kraljico priporočam? Vsekakor, gre za dinamično pripoved, morda niti ne tako zelo nepredvidljivo, razburljivo in vznemirljivo pa. Med glavnima likoma je neka še ne povsem določena dinamika, stranski liki SO pomembni, sem pa res radoveden, kam bo avtor zgodbo odpeljal. Upam le, da na obe naslednji knjigi ne bomo čakali predolgo.
Beletrina, 2026
maticpise.com 