Zbirka stripov o Jokerju bogata in pestra, upodabljali in orisovali so ga mnogi avtorji, nekateri bolj in drugi manj posrečeno. Treba je priznati, da res ni preprosto biti izviren, nadgraditi prejšnje, pa biti hkrati drugačen, neprizanesljivo krut, romantičen in duhovit … kajti, vse to je Joker.
Joker je seveda lahko tudi okruten in če kaj, se v tej različici, ki sta jo ustvarila Brian Azzarello in Lee Bermejo, predstavi kot zares divji in nemilosten. Kot že tolikokrat, še enkrat več zapusti Arkham Asylum, a ulice Gothama so se v času njegove odsotnosti močno spremenile. Vsak misli le nase in Gotham je dejansko postal bedna greznica, kjer je nemogoče zaupati komurkoli.
Ob vseh bolj ali manj zvestih pomočnikih in nasprotnikih ima Joker tokrat tudi prav posebnega pribočnika, Jonnyja Frosta in celotno zgodbo spremljamo skozi njegove oči. Bolj kot kadarkoli prej je Joker prikazan skozi klasično noirovsko pripovedno noto, z veliko samoizpraševanja in nemoči. Jonny je najprej opazovalec, potem spremljevalec, Jokerjev voznik in kmalu tudi izvrševalec šefovih ukazov. Presliši in se ne ozira na opozorila, da je zgolj ena od nemočnih lutk, s katerimi upravlja niti ne nori, ampak kar blazni mojster lutk – Joker.
Pa vendar je Azzarello tokrat postavil nekoliko drugačen temelj – Jonny Frost je ulični »no-name«, ki želi postati nekdo. Nekdo, ki ga bodo vsi poznali, ga spoštovali in se ga bali. Vsekakor Nekdo. Nekdo kot je Joker, Harvey Dent ali pač Batman. Nekdo, ki je vse in ima vse, nekdo, ki tako ali drugače vlada Gothamu. Opazuje in se uči, dvomi in potrjuje, se bori do zadnje kaplje krvi in včasih preprosto dvigne roke v znak predaje. Joker je seveda nekaj povsem drugačnega – ne izbira sredstev in načinov, se ne ozira na (nedolžne) žrtve, pogled v njegovih očeh vam ne bo dal spati in njegov vreščavo-kričeči smeh vas bo zbujal iz nočnih mor.
S pomočjo zvestih Killer-Croca in Harley Quinn Joker obračuna z večino nasprotnikov, ki so mu prevzeli posel na ulicah Gothama, izrabi Pingvina in se spretno pogodi z Riddlerjem, največ preglavic pa mu povzroča Harvey Dent. No, in ko izve, da se je Jonny Frost skrivaj sestal z Dentom, ne pozna milosti – ne do njegove bivše žene Shelly, niti do Jonnyja. Dent je tisti, ki pošlje klic na pomoč Batmanu in seveda sledi neizogiben spopad med večnima rivaloma in tistima, ki želita imeti nadzor nad Gothamom. Jonny Frost pa … postane nekdo, a nič več kot to, saj si v Gothamu težko karkoli več. Kajti tam vedno je in ne glede na vse bo, tisti pravi in edini Nekdo – Joker.
Zanimiva zgodba, brez olepševanja in z odlično pripovedjo ter predvsem vrhunskimi dialogi, kjer ob Jokerju zasijejo tudi mnogi drugi, pa čeprav zgolj kot stranski liki, a vtisnejo pečat. Bermejeve ilustracije so me navdušile in vsekakor gre za enega tistih resnično pretresljivih prikazov temačnosti in okrutnosti Gothama ter hkrati Jokerjeve nepredvidljivosti, ki – naj se sliši še tako nenavadno; prinaša barve in življenje. Eden tistih stripov, za katerega si zlahka predstavljam, da ga na filmsko plato odlično prenese, recimo Quentin Tarantino … zgolj ideja.
DC Comics, 2008
