Tole ni zate

Obožujem avtorje, ki prihajajo s področja bivše Jugoslavije – njihovo pisanje ima nek poseben čar, kljub mojim letom me na tisto obdobje bivše skupne države vežejo številni lepi spomini, pa tudi sicer sem v zadnjem obdobju stal kar nekaj čudovitih vezi z ljudmi iz tega področja. Aleksander Hemon je eden tistih piscev, ki ga bralciNadaljuj z branjem “Tole ni zate”

Velika in moški spol

Jurij Hudolin je najprej poet in šele nato prozaist, vsekakor pa človek izjemne besedne in miselne širine in bralec je kaj hitro izgubljen v labirintih njegovega besednega zaklada ter se ves čas sprašuje, kam avtor sploh pelje zgodbo in z njo tudi bralca. Pred mnogimi leti sem bral Na Kolodvorski ulici nič novega in bilNadaljuj z branjem “Velika in moški spol”

Predor

Roman o bombardiranju Londona med drugo svetovno vojno, o nenavadnem obdobju odraščanja in vezeh, ki se stkejo, ko in kjer to najmanj pričakuješ. Roman Predor so pri slovenskem založniku opisali kot »topel roman o prijateljstvu, ljubezni, predvsem pa pogumu.« Mogoče bi lahko v vse skupaj dodali še družino, saj pri številnih akterjih igra zelo pomembnoNadaljuj z branjem “Predor”

Pretežno jasno

Prvenec igralke Barbare Cerar je eno najprijetnejših bralnih presenečenj tega leta. Pripoved o Olgi Vrabec, ki se bori z nepričakovano ločitvijo, pozabljeni strahovi in demoni ter nemogočimi sosedi, vas bo zabavala in pripravila do solz. Barbara Cerar kot igralka seveda ni novo ime – filmi, gledališče, TV-serije, TV reklame in še bi lahko našteval. LanskoNadaljuj z branjem “Pretežno jasno”

Jaz, Pink Panter

Biografija (ali pač prvi del) o življenju, karieri in karieri Olivere Ćirković, je dvignila kar nekaj prahu. Avtorico bi morali poznati kot odlično košarkarico in mogoče kasneje uspešno poslovno žensko, filantropinjo, tako pa gre za nenavadno kombinacijo biografije, s prepletom družbene kritike in hvalisanja. Naj začnem na začetku – za Olivero Ćirković in združbo PinkNadaljuj z branjem “Jaz, Pink Panter”

Notranji pir ali kako se prepiti do konca

Miha Šalehar, tretjič. Nedolgo tega sem bral in pisal o Pustolovcu zmote, patetičnem priročniku za razumevanje priletnega alfa samca, ko se je ostrojezični Šalehar spopadal s krizo srednjih let, že tu je njegov tretji, nenavadno razsvetljeni in na trenutke celo pridigarski, hm – ni roman, niti ne priročnik, čeprav na robu piše Priročnik za rekreativneNadaljuj z branjem “Notranji pir ali kako se prepiti do konca”

Izgubljena duša

Pisateljica Olga Tokarczuk in ilustratorka Joanna Concejo sta ustvarili to čudovito slikanico, ki nima starostne omejitve in za katero lahko rečem, da je brezčasna, vsebinsko pa odlično sodi v današnji čas. Nekoč je živel človek, ki je veliko delal in delal toliko, da je pozabil na vse ostalo, lahko bi rekli kar na življenje. NekeNadaljuj z branjem “Izgubljena duša”

Živela bom

Včasih se mi na kakšni knjigi na bralni polici nabira prah, pa čeprav sem od trenutka, ko se jo dobil v roke, odločen, da jo bom prebral. Letos poleti je bilo časa za branje res (pre)malo in tudi jesen mi zaenkrat ne deluje bralsko prijazna. In kakšno knjigo včasih »moram« prebrat. Tisti, ki spremljate literarnoNadaljuj z branjem “Živela bom”

SuperVid – Knjižni tat

Tandem Žiga Valetič (piše) in Jaka Vukotič (ilustrira) se vrača z nadaljevanjem oz. novo zgodbo ali pa 2. epizodo, kot je zapisano na naslovnici knjige, o slabovidnem osnovnošolcu Vidu. V prvi epizodi se je nakazalo kar nekaj mogočih smeri, avtorja sta ubrala svojo, vseeno pa ohranila tisto noto ozaveščanja o drugačnosti. Glavni junak Vid, kiNadaljuj z branjem “SuperVid – Knjižni tat”

Tanka črta

Knjiga s podnaslovom Spomini tožilke ter naslovnica, s katere v vas zre prodorni pogled avtorice, lahko rečemo ene najbolj (če ne kaj najbolj) znanih slovenskih tožilk – Vlaste Nussdorfer. Tisti, ki ste brali njeno avtobiografijo Nekaj vam želim povedati boste menda v tokrat zapisanem našli veliko znanega, si pa mislim, da je v avtobiografiji najbržNadaljuj z branjem “Tanka črta”