Veliki finale ali kakorkoli že bi temu rekli po francosko. Vernon Subutex, tretjič in zadnjič. Veliko razodetje ali veliki pok? Težko pričakovan zaključek, ki pa, vsaj mene osebno, v marsičem razočara. Kdo je Vernon Subutex, kakšna je sodobna Francija in s kakšnii težavami se ubada, smo lahko brali v prvih dveh knjigah Virginie Despentes in v fantastičnihNadaljuj z branjem “Vernon Subutex (tretja knjiga)”
Tag Archives: glasba
To nisva midva
Mladinski roman, ki mi ga je dolgo časa na kup bralnega kupa odlagal najmlajši sin Adam, a ni bil čas. Potem sem knjigo kar malo »lahkomiselno« vzel v roke, da se malo sprostim z branjem nečesa bolj lahkotnega. A To nisva midva ni lahkotno branje, polno čustev in izpraševanj, dvomov in predvsem vsebinsko bogato. SajNadaljuj z branjem “To nisva midva”
Pisma z igrišča
Esad Babačić in Goran Vojnović, skupaj. Pisma z igrišča je zbirka pisem, ki si jih omenjena avtorja, mojstra slovenske besede, pošiljata in razglabljata o … o čem? O vsem. O športu oziroma športih, glasbi, jeziku, ustvarjanju, umetnosti in kako biti, ostati svoj, samosvoj. Avtorjev najbrž ne rabim predstavljati. Vsakič, ko berem mojstrovine, ki jih ustvari prvi,Nadaljuj z branjem “Pisma z igrišča”
Dnevnik čuvaja
Esad Babačić ima v mojih očeh tisto redko lastnost – ko nekaj ustvari, kupim. Ne razmišljam. Morda sem do njegovih del zato toliko bolj kritičen, saj ga kot ustvarjalca neizmerno spoštujem in tudi občudujem. Dnevnik čuvaja je nadaljevanje Balkoncev, ki me niso povsem prepričali, pričakovanja so bila morda zato še višja … Po, kaj paNadaljuj z branjem “Dnevnik čuvaja”
Bend
Boštjan Narat je napisal svoj prvi roman in ga naslovil Bend. Ljubiteljski slovenskega jezika se bodo zgražali, a boljši naslov bi težko izbral. Bend kot glasbena skupina in bend kot družina, bend kot prijatelji in bend kot stanje duha, ki druži podobno misleče. Vprašanje, na katerega bo oziroma je moral Boštjan Narat že odgovoriti (inNadaljuj z branjem “Bend”
Diši po dosegljivem
Generacijski roman Monike Žagar utegne biti za mlajše bralce skoraj nerazumljiv, za generacijo X pa mogoče opomin, da konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih le ni bilo vse tako, kot so nam govorili (stari) starši oziroma da je bilo zelo odvisno, na kateri strani si bil. Naslovnica romana Diši po dosegljivem je zanimiva kombinacija nekeNadaljuj z branjem “Diši po dosegljivem”
72 Seasons
Metallica so konec lanskega leta precej nepričakovano napovedali novo, enajsto studijsko ploščo, s pomenljivim naslovom 72 Seasons in zelo udarno skladbo Lux Aeterna. Seveda so se mnogi prebudili iz mokrih sanj, da je četverica posnela naslednika prvenca Kill ’em all … Metallica so najbrž največja heavy metal skupina vseh časov in ni jih malo, kiNadaljuj z branjem “72 Seasons”
H2SO4 – Zbirka slovenske uporniške poezije
Kemije nisem nikoli maral, a še vedno vem, da je H2SO4 kemijsko ime za žvepleno (ali sodobno žveplovo) kislino. Toliko bolj sem že v osnovnošolskih klopeh oboževal poezijo, da o uporništvu niti ne govorim. No, knjiga, pod katero ta podpisana Igor Saksida in Masayah, združuje vse troje – poezijo, uporništvo in kemijo. Igorja Sakside najbržNadaljuj z branjem “H2SO4 – Zbirka slovenske uporniške poezije”
Finale
Ali je Finale knjiga za ljubitelje nogometa? Da, in najbrž ne. Vsekakor je knjiga za ljubitelje teorij zarot. Hans Kaspar je napisal knjigo o Evropskem prvenstvu v nogometu leta 2020, ki ga ni bilo. Ali pač? Najprej, kdo je sploh Hans Kaspar? Kajti človek, ki napiše tako knjigo, mora imeti odlične povezave, poznati mora velikoNadaljuj z branjem “Finale”
Jeti, v katerega ni nihče verjel
Večplastna slikanica poljske ustvarjalke Asie Olejarczyk o enem najskrivnostnejših bitij na svetu – jetiju, je veliko več kot. Slikanica, ki bo otrokom dala vedeti, kako pomembno je verjeti vase in odraslim, kako pomembno je verjeti v otroke in zakaj je pomembna pravilna komunikacija. Pravljica se začne v šoli, ko se otroci učijo in pogovarjajo oNadaljuj z branjem “Jeti, v katerega ni nihče verjel”
