Rob

V slovenščino imamo prevedeni dve stripovski biografiji, ki ju je ustvaril Richard Kleist in sicer življenjsko Johnnyja Casha ter temačno o Nicku Cavea iz obdobja, ko je preživljal čas v Berlinu in se boril s številnimi demoni. Morda se je Martin Ramoveš zgledoval tudi po teh dveh delih, ko je pripravil stripovsko biografijo Ivana Roba, v vsakem primeru pa lahko že sedaj zapišem, da je ustvaril nekaj zares izjemnega.

In recimo, da je Martin Ramoveš tistim bolj širokega glasbenega duha še znano ime, je tam zunaj najbrž mnogo manj tistih, ki poznajo lik in delo Ivana Roba. Martin je sicer morda še bolj kot glasbenik znan kot stripar, čeprav se v njegovem življenju in delu ti dve področji tesno prepletata in ima tako za seboj dva glasbena albuma v stripu (Nesojeni kavboji in Astronomi), številne objave v časopisih in revijah (kjer je treba izpostaviti Stripburger), ne gre pa spregledati njegovega animacijskega doprinosa pri dokumentarcu o plošči Pljuni istini u oči kultne skupine Buldožer.

In ko smo pri tem unikumu v slovenskem glasbenem prostoru, pomislimo na Marka Breclja in osebno bom ob njegovem imenu začel omenjati tudi Ivana Roba. Ivan Rob je bil boem, šaljivec, pesnik, glasbenik, improvizator, lokostrelec in pronicljiv kritik časa in prostora, v katerem je deloval. Njegova zvezda je najsvetleje zasijala s sodobno predelavo Desetega brata, čeprav Jurčič ni bil edini slovenski klasik, ki ga je Rob rad predelal na svoj način. Rob je s svojo radovedno naravo odlično opazoval in posledično spajal klasična dela in jih postavil v aktualni prostor, a jih hkrati še vedno naredil brezčasne. Mimogrede – Robova izdaja Desetega brata je iskano delo v slovenskih antikvariatih in na neki točki bomo tudi o njej zagotovo govorili kot o klasiki.

Ramoveš v tej stripovski biografiji Robovega žal kratkega življenja (leta 1943, star 35 let, umre kot talec pod italijanskimi streli) odlično povzame njegovo radovednost, saj je rdeča nit pripovedi »kaj je življenje«, ki je Roba spremljala na vsakem koraku. Beg pred prvo svetovno vojno, raznolika izobraževanja skozi mladost, razvijanje umetnostnih veščin ter neverjetna sposobnost preživetja, kratki trenutki slave, prijateljevanja s številnimi slovenskimi umetniki in nato priključitev partizanskemu gibanju – bil je sodelavec prvega partizanskega gledališča Agitteater, ter njegov prerani konec.

Odlične ilustracije, imenitna vpeljava besedil njegovih pesmi v samo zgodbo in za piko na i – Ramoveš je s svojo glasbeno zasedbo uglasbil deset Robovih pesmi, jih postavil v ostre in udarne rock okvirje, ki jasno in glasno pripovedujejo zgodbe o nekem času, ki ga še ni konec. Pa čeprav se je končal skoraj sto let nazaj. Z nakupom stripa dobite tudi kodo za brezplačen pretok vseh desetih pesmi.

Tako odličen je bil Ivan Rob, da ga preprosto morate spoznati in na tako imeniten, lahko rečem celo enkraten način, mu je novo življenje vdihnil Martin Ramoveš.   

Forum Ljubljana in Celinka, 2019