Srce teme

Srce teme

Srce teme je kultni roman ukrajinskega avtorja Josepha Conrada, ki je izšel daljnega leta 1899 in ki ga je navdihnilo nekajmesečno potovanje s parnikom po reki preko Konga leta 1890. Roman, ki je opozoril na vse bolj perečo tematiko rasne diskriminacije, belgijsko vlogo pri kolonizaciji Afrike in ki je nenazadnje, navdihnil filmsko mojstrovino Francisa Forda Coppole Apokalipsa zdaj.

Srce teme je eden tistih stripov, za katerega bi bilo skoraj nujno prebrati tudi knjigo. Peter Kuper, ki je nase opozoril z odličnimi stripovskimi predelavami Kafkinih del, je svoje delo sicer opravil odlično. Natančno in doživeto nam slika pripoved Marlowa, kako je kot mlad mornar odšel v Afriko. Prek odličnih tetinih vez dobi službo kapitana francoskega parnika, da z njim odpluje po kači podobni reki v središče zemlje. In ko pride do postojanke, kmalu dobi nalogo, da mora poiskati gospoda Kurtza, vodjo pomembne trgovske postojanke, ki priskrbi največje količine slonovine.

Pot je vse prej kot preprosta. Najprej morajo popraviti parnik, s katerim bodo odpluli in tu je Marlow odvisen od domorodcev oz. sužnjev. Sam do njih sicer nima zaničevalnega odnosa, kot ga ima do »divjakov« večina njegove posadke, nemalokrat pa čuti strah, saj je v družbi ljudožercev. Tudi sama plovba je polna težav in ko pridejo do domala blaznega Kurtza, njegova naloga še zdaleč ni končana. Najtežji del je pravzaprav šele pred njim.

Z današnje perspektive je težko ocenjevati vsebino Conradovega dela, ki mu je Kuper pač sledil. Ali so bili domorodci v Kongu res ljudožerci ali je bilo pač takrat takšno splošno prepričanje o »nevednežih in njihovih strašnih navadah«, kot jih označi Marlowova teta? Kurtz je bil druga plat tega kovanca – on se je z domorodci povezal, jih čutil, z njimi sobival, takorekoč postal eden izmed njih. Ali je prav zaradi tega zblaznel, ker je videl v samo srce teme?

Kaj sploh je srce teme in kako ga razumeti? Je srce teme Kongo kot nekakšno središče Afrike, »črne celine«? Ali je srce teme vsa ta dobro skrita zloba in pohlep v mnogih osvajalcih, predvsem francoskih in belgijskih, ki so na račun naravnih dobrin izkoriščali zemljo in ljudi?! Ali je srce teme Afrika kot taka, ki jo drugi, sploh pa belci, težko razumemo oz. je sploh ne? Številna vprašanja in pravzaprav prosta pot za odgovore in razumevanje. Že Conradovo knjigo so mnogi označili za globoko rasistično delo, kar samo dokazuje, kako težko jo je (pravilno) razumeti.

»Videl sem demone nasilja in demone pohlepa. Zaslutil sem, da se bom seznanil z mehkužnimi, hinavskimi, slepimi hudiči nenasitne blaznosti,« zapiše med opazovanjem afriških sužnjev, ki vpeti v okove prenašajo težko breme in zaključi z »Mirna vodna pot, ki je vodila do skrajnih koncev sveta, je bila mrakotna pod oblačnim nebom. In bilo je, ko da vodi … v samo srce, velikanske in silne teme.«Kuper me je navdušil v uprizarjanju podrobnosti. Sama reka, dogajanje ob reki in na reki, bogat živalski svet, izžeti obrazi domorodcev, zavaljeni in brezskrbni romarji oziroma kolonizatorji, pa seveda potem Kurtz in spomin na nesmrtnega Marlona Branda s tisoč in enim brezupnim, zblaznelim, pa hkrati tako odločnim izrazom na obrazu. Priznam, da bi mi bilo zagotovo lažje razumeti globino pripovedi, če bi prebral tudi Conradovo knjigo, tako mi je vse bolj jasno, da jo bom šel tudi sedaj brati, ker me je tudi stripovska priredba ne toliko navdušila, kot mi predvsem odprla vrata in me brcnila v rit, da bom šel raziskovat dalje.

Rating: 4 out of 5.

LUD Literatura, 2020

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: