
Kultna knjiga Franka Kakfe v stripovski priredbi Petra Kuperja. Knjiga, ki bi mi morala biti zaradi grotesknosti, temačnosti in občutka tujca biti še kako blizu. Pa je nisem nikoli razumel. Nekaj mi je vedno manjkalo …
Pisati o sami zgodbi Preobrazbe, ki jo najbrž poznate že vsaj iz srednješolskih dni; nima posebnega smisla. Trgovski potnik Gregor Samsa se nekega jutra prebudi in ugotovi, da se je spremenil v hrošča. Živi s staršema in sestro, njegovo delo je glavni vir družinskih prihodkov in od tega jutra dalje ne bo nič več, kot je bilo. Odpor in strah, razmišljanje, boj, naposled vdaja in propad. Konec je in konca ni.
Vsekakor bi tole stripovsko predelavo Petra Kuperja (ki sem ga sam spoznal s predelavo kultne Srce teme) priporočil vsem, ki se s Kafko še niso srečali. Veliko lažje bodo razumeli vso to stisko, nemoč, obup, razdvojenost. Knjiga je pač precej suhoparna in ne pričara vzdušja, kot ga je Kuperju uspelo ujeti tudi z odličnimi upodobitvami. Vsa ta groteskna temina, pa potem razmazanost in ostrina, počasen propad, hroščast govor in vsa obrazna mimika in dokaj stereotipna vloga očeta, mame, sestre ter drugih stranskih likov.
Preobrazba je očitno še ena tistih knjig, ki me je morala poiskati oz. najti. Gregor Samsa je dokaj tipičen lik oz. figura – nekdo, ki skrbi za vse, družino postavlja na prvo mesto, je predan svoji službi, deloholik, za katerega vsi mislijo, da mu prav nič ne pride do živega. Nekdo, od katerega so mnogi odvisni, a ga jemljejo za samoumevnega. In potem se zgodi, morda kot breme preobremenjenosti ali pač kazen za nekoga, kije želel vedno ugajati vsem in jim v vsem tudi ustreči.
Zgodi se sprememba, preobrazba, kazen. V nekoga grdega, zaničevanega, nepotrebnega. Nekoga, ki ga je zlahka spregledati oz. se obnašati, kot da ne obstaja. Tisti, kogar se sramujemo in ki ga želimo skriti. Točno ta, ki nam je uničil življenje.
Šele sedaj se mi počasi sestavlja ta mojstrska slika vse te dvojnosti in razdvojenosti. Silna večplastnost se skriva v tej razmeroma kratki zgodbi in treba je priznati, da je Preobrazba zares brezčasna, saj jo lahko preslikamo na katerokoli obdobje – prohibicija, skrivanje Židov, komunističnih simpatij, vere, mamil, homoseksualnosti, AIDS-a, revščine ali nenazadnje tega, ali si cepljen ali ne.
Dejstvo je, da se ti svet lahko v trenutku postavi na glavo – se spremeni in posledično spremeni tebe. Vse, kar si bil, nisi več. Vse, kar si nekomu nekdaj pomenil, je v hipu pomečkano, poteptano, zdrobljeno in pozabljeno. Kot da nisi nikoli obstajal – morda ostane slika, morda spomin. A ne za dolgo. In kako se spopasti z vsem tem – kako biti hrošč in preživeti v tem svetu, ki je hkrati polno lažne politične korektnosti in strupov?
Treba se je sprijazniti, da si hrošč. Da si drugačen, ne nujno enakopraven in še manj sprejet, kaj šele priljubljen. In seveda je pred teboj še ena bitka več. Ampak sprejeti moraš, da si kar si in se za to boriti. Ker je vredno. Ker se boriš zase in za svoj boljši jutri. Nihče ne pravi, da je lahko, niti preprosto, ampak da je tako pač prav. Seveda pa vedno lahko obupaš, počakaš, da te poteptajo, pometejo in pozabijo nate … Skratka, 25 let kasneje razumem. Bolje razumeti pozno kot nikoli.
LUD Literatura, 2021