Knjiga o Johnu Lennonu utegne nekatere razočarati, zaradi drugačnega vpogleda nekatere zagotovo navdušiti, prav vse pa presenetiti. Lesley-Ann Jones, ki je »kriva« za odlično biografijo o Freddieju Mercuryju, se je tokrat lotila enega najbolj nenavadnih likov v zgodovini rock glasbe.
John Lennon je tisti problematični in drugačni Beatle, zaradi svojih očal (babičinih, mimogrede) tudi najbolj prepoznaven, k prepoznavnosti pa je seveda pripomogla tudi njegova nenavadna solistična kariera, zakon z Yoko Ono in seveda smrt. Umor, seveda. Do takrat pač ni bilo veliko rock glasbenikov, ki bi umrli pod streli oboževalca. Umirali so v letalskih ali prometnih nesrečah, zaradi predoziranja (kar je bilo vedno v zelo sumljivih okoliščinah), ne pa pod streli. Mark Chapman je bil tisti, ki je 8. decembra 1980 pred newyorškim poslopjem Dakota v karizmatičnega Britanca izstrelil štiri usodne naboje. In če je zloglasni festival v Altamontu končal obdobje zlatih (hipijevskih) šestdesetih, je Lennonova smrt zaključilo leto, v katerem so umrli štirje pomembni in vplivni glasbeniki – Bon Scott (prvi pevec AC/DC), John Bonham (bobnar zasedbe Led Zeppelin) ter Ian Curtis, za zvrhano mero pa lahko dodamo še Stevea McQueena, Alfreda Hitchcocka, Petra Sellersa, Mae West, Sartreja in Henryja Millerja.
John Lennon zaradi smrti oz. načina, kako je umrl, seveda ni nič pomembnejši, kot bi sicer bil. Ampak za začetek glede biografije, ki nosi podnaslov Življenje, ljubezen in smrt največjega rockovskega zvezdnika in zakaj utegne mnoge razočarati. To pač ni tista klasična biografija o liverpoolskem dečku, ki je ure in ure garal, (skoraj) čudežno uspel in postal član najslavnejše glasbene četverice. Tu ni zakulisja, kako so potekala snemanja in kako sta se kalila McCartney in Lennon, kaj se je dogajala na letalih, avtobusih, v hotelskih sobah in zaodrju številnih koncertov. (Skoraj) Nobenih novih pikantnosti.
Njegovo življenje je bilo vse prej kot idealno – že od otroštva dalje. Zaznamovano z odhodi, smrtmi, zapuščanjem in iskanjem, z močnimi oz. pomembnimi ženskimi liki, naj je bila to mama, teta, babica ali katera od ljubezni. Vsaj meni se je Lennon predstavil v povsem drugačni luči – zmeden, razrvan, »poškodovan«, a obenem genialen in osredotočen. Ljubezni mu je v življenju manjkalo in pogosto je iskal hitro uteho, njegov spolni nagon je bil skoraj nenasiten. A takorekoč vse ljubezenske zveze se zdi, da so bile nadomestilo tiste resnične in iskrene starševske ljubezni, ki je ni bil nikoli deležen. In z vsemi vzorci iz otroštva in mladosti ne preseneča, da je bil slab mož in še slabši oče. Tako Cynthii kot Julianu in kasneje Yoko in Seanu. Ne preseneča, da je bila Cynthia pravzaprav nadomestek za Brigite Bardot in da si je kasneje našel nadomestek tudi za (prestaro) Yoko Ono, v podobi mlade May Pang. Morda preseneča, da ni bil odklonilen do homoseksualnih izkušenj – prva takšna je bila z managerjem Beatlov Brianom Epsteinom in druga, tista bolj odmevna, z Davidom Bowiejem. Ampak saj vemo, da za tiste čase nič od tega ni bilo presenetljivo, za Lennona pa sploh ni.
Pravzaprav boste ključno sporočilo o knjigi prebrali že v avtoričinem uvodu, ki je dolg, a vsebinsko poln in zelo pomemben. John Lennon ni umrl le tistega decembrskega večera – umiral je znova in znova in se na novo rojeval. Umrl je, ko sta ga zapustila starša in ko so ga v šoli želeli zapreti v neke klišeje. Umrl je, ko je izvedel, da bo postal oče in ko se je prvič poročil. Umrl je, ko je ugotovil, da z Beatli ne morejo več nastopati v živo in ko je spoznal, kako težko je breme slave, ko imaš vse, pa nimaš nič. Umrl je, ko je zapustil Veliko Britanijo in odšel v ZDA, postal ena od tarč Nixonovega lova na čarovnice. Pa se je znova in znova rodil. Neuspele ali nerazumljene aktivistične akcije, ki so bile – resnici na ljubo; včasih res same sebi namen. Zapustil je Yoko – umrl, se vrnil in postal gospodinjec in oče – umrl, pa šel ustvarjat še zadnji kos glasbe – Double Fantasy, ki je izšla tri tedne pred smrtjo. Umrl še zadnjič, tokrat dokončno. Pa še vedno živi in vedno bo živel. Njegova zapuščina je preprosto preveč bogata, raznolika in pomembna, da bi jo zgodovina lahko kadarkoli spregledala.
In vse to je pravzaprav ta biografija – seznam Lennonovih »smrti« in rojstev. Razlogov in uvidov, zakaj je bilo temu tako. Včasih res intimnih in drugič zelo psiho-analitičnih razmišljanj o njegovem delu, liku in pomembnosti. John Lennon je bil marsikaj – velik umetnik in ustvarjalec, težaven in nerazumljen posameznik, ki je nosil veliko različnih mask in ki bi ga kot takega lahko ob bok postavili vsem velikanom. Nekateri so mu bili vzor, z drugimi je sobival in soustvarjal ali se z njimi vsaj družil in številne je navdihoval in še vedno jih. Skratka, zelo celovit vpogled v vse tisto, kar pravi naslov biografije – življenje, ljubezen in smrt ter seveda glasba in aktivizem vsekakor enega največjih rock zvezdnikov vseh časov.
Učila, 2021
maticpise.com 