nasilje

In če vsi pozabijo

Knjiga, ob branju katere sem se (pre)večkrat počutil zelo nelagodno. Selma Skenderović je nekakšen »ženski Goran Vojnović« prihajajoče generacije ustvarjalk, ki ne pripadajo nikomur. Tale zadnja oznaka mogoče zveni malo grobo in naj jo pojasnim – Goran Vojnović v svojih romanih in zgodbah, naj so izmišljene (čeprav to niso nikoli) ali pač (avto)biografske, pogosto piše o tejNadaljuj z branjem “In če vsi pozabijo”

Tako zelo vas imam rada

(Avto)biografija Anite Ogulin, ženske, ki je zaznamovala humanitarnost v Sloveniji bolj kot kdorkoli drug, je vsekakor pretresljivo branje. Iskreno, polno življenja in bridkih usod ter oči (in upam, da srca) odpirajoče. Najbrž (in obenem žal) je v Sloveniji malo ljudi, ki se z Anito Ogulin niso tako ali drugače srečali. Zase lahko rečem, da sem imel srečoNadaljuj z branjem “Tako zelo vas imam rada”

Noč, ko je preplavala reko

Adriana Kuči se je že v Ime mi je Sarajevo v dobršni meri posvetila žal vedno (bolj) aktualni in (vedno) pereči temi nasilja. Nasilja med partnerjema oz. zakoncema, naj je to psihično ali fizično in v svojem drugem romanu – Noč, ko je preplavala reko, je šla še korak dlje. Priznam, da ko sem prvičNadaljuj z branjem “Noč, ko je preplavala reko”

Krizolacija – fantastična povest o izoliranih ljudeh

Dan Podjed je mogoče najbolj znan slovenski antropolog in je istočasno izdal dve knjigi – pričujoči roman in še znanstveno podporo z naslovom Krizolacija: znanstveno branje o izoliranih ljudeh. Dana Podjeda sem imel ravno v dneh, ko je knjiga izšla, priložnost osebno spoznati in z njim izmenjati nekaj stavkov, spoznati, da imava mnogo skupnih pogledovNadaljuj z branjem “Krizolacija – fantastična povest o izoliranih ljudeh”

Jaz sem Gaj

Mladinska povest Vinka Moderndorferja s podnaslovom ‘O tem, kdo sem, kakšen sem. In podobno.’ je pripoved o odraščajočem Gaju, njegoiv (na videz) popolni družini skoraj vseh težavah, ki dandanes spremljajo najstnike. Vinko Moderndorfer je eden tistih slovenskih pisateljev, ki zna vedno na zanimiv in razmeroma sodoben način prepričljivo ustvariti like in zgodbe, praviloma pa seNadaljuj z branjem “Jaz sem Gaj”

Opazovalnica

Pisatelji in zapisovalci življenj, zgodb in usod navdih za svoje zgodbe pogosto najdejo okoli sebe. Zbirka kratkih zgodb Nine Kremžar pravzaprav že z naslovom – Opazovalnica, pove, da je avtorica pronicljiva opazovalka raznovrstnih zgodb. Nina Kremžar, sicer nominiranka in prejemnica številnih nagrad, tako za prozo kot poezijo, se loteva zelo vsakdanjih primerov – medosebnih odnosovNadaljuj z branjem “Opazovalnica”

Dekliške oči ali O tem se ne govori

Iztok Sitar je v lastni stripovski maniri interpretiral in upodobil deset kratkih zgodb petih slovenskih avtoric. Naslov pove kar precej – gre za zgodbe žensk o (mladih) ženskah in za nameček o temah, o katerih raje molčimo. Dekliške oči ali O tem se ne govori je, kot vam ja lahko jasno, že iz uvoda terNadaljuj z branjem “Dekliške oči ali O tem se ne govori”

Črni princ

Dočakali smo še tretji in sklepni del niza psiholoških kriminalk Irene Svetek, v katerih je glavni lik državni tožilec Mio Aurelli. Rdeča kapica, Beli volk in sedaj še Črni princ. Rdeča kapica se je močno naslanjala na psihologijo, Beli volk na staro slovansko mitologijo, v tretjem delu pa nas avtorica odpelje v Italijo. Moram priznati,Nadaljuj z branjem “Črni princ”

Ime mi je Sarajevo

Ah, spet Sarajevo. Po Ko sem bil hodža in Ti je smešno, da mi je ime Donald? ter seveda mnogih drugih, še en imeniten roman, kjer je glavni junak Sarajevo. Vsaj tako bi lahko razumeli iz naslova, za širše razumevanje pa bi se seveda lahko ozrli tudi h kultnemu filmu Das ist Walter. Avtorica AdrianaNadaljuj z branjem “Ime mi je Sarajevo”

Plima

Pred branjem drugega romana Ane Schnabl sem bil malce razdvojen – njen prvenec Mojstrovina so nekateri označevali kot mojstrovino, a me v isti sapi opozarjali, da ima avtorica zelo specifičen slog pisanja, na katerega se je treba navaditi. In uvodoma moram priznati – nisem se ga navadil in zelo težko sem ga usvojil. Na trenutkeNadaljuj z branjem “Plima”