8. februarja, na slovenski kulturni praznik, izide moja nova knjiga, zbirka kratkih zgodb z naslovom Mračni labirinti. In ne, nisem padel na glavo, da bom pisal slavospeve lastnemu delu (na katerega sem sicer neizmerno ponosen), ampak da v enem takem »piši iz prve« zapisu povem nekaj več o sami knjigi. V Mračnih labirintih je 15Nadaljuj z branjem “Zakaj Mračni labirinti?”
Tag Archives: đorđe balašević
Volkovi
Andreja Šifrerja poznamo po številnih (zimzelenih) glasbenih uspešnicah, tokrat pa se nam predstavlja s knjižnim prvencem, ki je opisana kot »prva pop rock glasbena kriminalka«. Hja … Volkovi (knjiga, ne glasbena skupina, okoli katere se vrti zgodba) so menda deset let počivali pri Šifrerju na mizi, ker je bil odziv nanje precej mlačen. Morda jeNadaljuj z branjem “Volkovi”
Brezmadežna
Predinov romaneskni prvenec Mongolske pege me je presenetil in hkrati navdušil, zato sem z nestrpnostjo pričakoval njegov nov roman, s kar pomenljivim naslovom Brezmadežna. Zoran Predin, pripovedovalec. Poznam ogromno takšnih, ki ga ne marajo, mu očitajo obračanje z vetrom, komercializacijo in iskanje vedno novih možnosti, kako bi na novo zapakiral, predvsem pa prodal nekaj starega.Nadaljuj z branjem “Brezmadežna”
Balkonci
Balkonci Esada Babačića so knjiga, s pomočjo katere sem se izvil iz bralske krize, v katero sem zapadel konec lanskega leta. Roman, v katerega sem nestrpno zagrizel, se vmes malo lovil in nato do konca užival. Na tej točki o Esadu Babačiću ne mislim veliko pisati, pa čeprav bi morda moral. Njegova razmišljanja, eseje, pogledNadaljuj z branjem “Balkonci”
Vojna
Avtobiografski risoroman hrvaškega avtorja Gorana Duplančića na zanimiv način odpira temo, ki bi jo lahko pričakovali od kakšnega slovenskega avtorja in bi nam najbrž ponudila povsem drugačen vpogled. Desetdnevna vojna za Slovenijo in dogajanje v šentviški vojašnici, skozi oči desetarja JLA, Gorana Duplančića. Pred dnevi sem bil v debati, kako huda in resna je bilaNadaljuj z branjem “Vojna”
Zakaj ne pišem
Avtofikcijski, esejistični roman izpod peresa Dijane Matković, ki vam bo dal misliti. O drugačnosti, izgubljenosti, iskanju in odkrivanju, pisateljski oz. ustvarjalni blokadi, stereotipih, družini, prijateljih, izobrazbi in še čem. Na način, ki bo mnogim tuj, nekaterim pa še kako znan. Del Dijane Matković nisem poznal, me je pa na tiskovni konferenci ob predstavitvi knjige presenetilaNadaljuj z branjem “Zakaj ne pišem”
Ringlšpil
Franjo H. Naji je napisal tranzicijski roman o Mariboru, zaobjel problematiko ne le neke generacije, ampak kar okolja. Pester nabor likov, odlično naslovljena poglavja, ogromno glasbenih citatov in ena tistih knjig, ob kateri pravzaprav lahko le žalostno prikimaš in se vprašaš, ali res ni moglo biti drugače. Med branjem knjige Ringlšpil, ki se bolj aliNadaljuj z branjem “Ringlšpil”
Fant, krt, lisica in konj
Knjiga, ki sem se jo izogibal. Dandanes »fenomen« nima nekega bleščečega pomena, ampak vsaj zame predznak, da gre za neko umetno napihnjeno zadevo brez prave vrednosti. Knjiga, ki sem jo prebral na dušek. Knjiga, ki jo lahko vsak dan odprem na poljubni strani, preberem zgolj eno stran in je dan takoj lepši. Fant, krt, lisicaNadaljuj z branjem “Fant, krt, lisica in konj”
